Jedro

Ker je obravnavana zaznamba namenjena varstvu vrstnega reda, za katerega je pomemben le odnos prejšnjega in poznejšega nastanka istovrstnih stvarnih pravic, se pravni učinek te zaznambe izčrpa že s tem, da se za omejeno dobo zagotovi takšna nadrejenost dane stvarne pravice. Dan zaznambe vrstnega reda zato nima pomena za odločilno vprašanje, katerega dne je bila zaznamovana hipoteka pridobljena (in ali je ta napočil pred uveljavitvijo ZDen).

Pričakovanje, ki je pravno varovano (pričakovalna pravica), nastane osebi, ki ima konkreten zahtevek za pridobitev določene pravice, temelječ na veljavnem pravu in uveljavljeni sodni praksi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Revidentka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

(1) Tožbeni zahtevek se nanaša na nevrnjeni del posojila, ki ga je dala pravna prednica tožeče stranke in v zavarovanje katerega je bila ustanovljena hipoteka na nepremičnini posojilojemalke. Ta se je nato brez premoženja znašla v stečajnem postopku, medtem ko je bila zastavljena nepremičnina vrnjena v denacionalizacijskem postopku. Na podlagi določbe prvega odstavka 33. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/91–Uradni list RS, št. 18/2005; ZDen) je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje v celoti uspela s tožbenim zahtevkom, da ji tožena stranka plača 33,749.338,60 SIT s pripadki. Po pritožbi tožene stranke, ki ji je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, pa je s svojim zahtevkom v celoti propadla.

(2) Tožeča stranka proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni, tako da z zavrnitvijo pritožbe tožene stranke potrdi ugodilno sodbo sodišča prve stopnje. Po podrejenem revizijskem predlogu pa naj revizijsko sodišče (po smislu) razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje. Revidentka priglaša tudi stroške za revizijo.

(3) Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in stranskima intervenientoma na strani tožeče stranke.

Revizija ni utemeljena.

(4) Prvi odstavek 33. člena ZDen določa, da se nepremičnine (v denacionalizaciji) vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala do dneva uveljavitve ZDen (7. 12. 1991), ter da za terjatve, zavarovane s temi bremeni, jamči Republika Slovenija. Sodišči druge in prve stopnje sta zato šteli za odločilno, kdaj je pravna prednica tožeče stranke v zavarovanje svoje terjatve pridobila hipoteko. Pri tem pa se sodišče druge stopnje ni strinjalo s sodiščem prve stopnje, ki je menilo, da je hipoteka nastala že z zaznambo vrstnega reda za vpis hipoteke na posojilojemalkini nepremičnini dne 24. 10. 1991. Samo je namreč menilo, da hipoteka ni mogla nastati, dokler nista bili dne 7. 5. 1992 in dne 10. 9. 1992 sklenjeni „Pogodba o zavarovanju denarnih terjatev zastavnega upnika z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah zastavnika“ (Zastavna pogodba I) in „Pogodba o dolgoročnem namenskem kreditu“ št. ... (Zastavna pogodba II). (Hipoteka je bila sicer nesporno vknjižena na podlagi Zastavne pogodbe I, ne pa na podlagi poznejše Zastavne pogodbe II, a je že sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je vknjižena pravica pomenila maksimalno hipoteko. Pravilnost ocene izhaja iz smiselne ugotovitve, da se je hipoteka nanašala na enovito kreditno razmerje po obeh pogodbah (glej drugi odstavek na peti strani obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).)

(5) Glede zaključka o času nastanka hipoteke revizijsko sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje. To je glede na kritično obdobje pravilno uporabilo pravila Zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930 (Službene novine Kraljevine Jugoslavije, št. 146/LIII/307; ZZK/1930).(1) Čeprav drži, kar poudarja revidentka, da je bila zaznamba namenjena javni objavi osebnih razmer (točka a 20. paragrafa ZZK/1930), a poleg tega tudi ustanovitvi (nastanku) določenih pravnih učinkov, kot v primeru v zakonu izrecno urejene zaznambe vrstnega reda (točka b istega paragrafa), revidentka iz tega izpelje napačno tezo, da naj bi zaznamba vrstnega reda spadala med zaznambe, ki imajo konstitutivni pravni učinek, medtem ko naj bi prvi navedeni tip zaznambe le „poočitoval“ dejstva. Razločevanje konstitutivnih od deklaratornih vpisov v zemljiškoknjižnem pravu izraža, ali je za pridobitev določene pravice potreben tudi njen vpis v zemljiško knjigo. Zato je pomembno le za tiste vpise, s katerimi se lahko doseže ali izkaže pridobitev pravice, to pa sta vknjižba in predznamba (primerjaj 1. in 2. točko 8. paragrafa ZZK/1930), ne pa zaznamba (primerjaj 3. točko istega paragrafa). Ker je obravnavana zaznamba namenjena varstvu vrstnega reda, za katerega je pomemben le odnos prejšnjega in poznejšega nastanka istovrstnih stvarnih pravic, se pravni učinek te zaznambe izčrpa že s tem, da se za omejeno dobo zagotovi takšna nadrejenost dane stvarne pravice. Dan zaznambe vrstnega reda zato nima pomena za odločilno vprašanje, katerega dne je bila zaznamovana hipoteka pridobljena (in ali je ta napočil pred uveljavitvijo ZDen).

(6) Glede na prvi odstavek 64. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in 36/90) je pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla odvisna od dneva vpisa v zemljiško knjigo kot časovno zadnje predpostavke za njeno pridobitev. Pravilno je zato stališče sodišča druge stopnje, da hipoteka ni mogla nastati, dokler ni bil dne 7. 5. 1992 oziroma dne 10. 9. 1992 sklenjen posel, na podlagi katerega je za posojilojemalko kot zastaviteljico izhajala dolžnost ustanoviti hipoteko (Zastavna pogodba I oziroma II). Poleg tega je bila na podlagi Zastavne pogodbe I v zaznamovanem vrstnem redu sicer izvedena vknjižba hipoteke v korist pravne prednice tožeče stranke, a v postopku do pravnomočnosti ni bilo ugotovljeno (niti zatrjevano), kdaj. Glede na pravilo, da se vpisi, na podlagi katerih se doseže pridobitev knjižne pravice, dovolijo ob predložitvi listin, ki vsebujejo veljaven pravni naslov (prvi in drugi odstavek 26. paragrafa ZZK/1930), pa je logično, da to ni moglo biti pred predložitvijo Zastavne pogodbe I. (7) Ker je sodišče druge stopnje pojem hipotekarnega bremena iz določbe prvega odstavka 33. člena ZDen vsebinsko izenačilo s hipoteko, je ostalo neodgovorjeno še, ali je s tem njegovo vsebino tudi neutemeljeno zožilo. Revizija to vprašanje odpira z uveljavljanjem teze, da je že zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke na nepremičnini posojilojemalke pomenila prav takšno hipotekarno breme, s čimer v bistvu uveljavlja, da naj bi denacionalizacija zastavljene nepremičnine posegla v pridobitev hipoteke, ki naj bi jo bila revidentkina pravna prednica utemeljeno pričakovala.

(8) Pričakovanje, ki je pravno varovano (pričakovalna pravica), nastane osebi, ki ima konkreten zahtevek za pridobitev določene pravice, temelječ na veljavnem pravu in uveljavljeni sodni praksi.(2) Pravna prednica tožeče stranke takega zahtevka po oceni revizijskega sodišča ni imela. Na dan uveljavitve ZDen je (na s tedanjega vidika bodočem predmetu zastave) obstajala zgolj zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke. Na tej podlagi pa prednica tožeče stranke ni mogla pričakovati, da bo hipoteko tudi dejansko pridobila. Zaznambo, da namerava dati zastavno pravico za dolg, je bil upravičen predlagati lastnik nepremičnine, pri čemer ni bilo pomembno, ali je dolg že obstajal ali pa ga je zastavitelj šele pričakoval (prvi odstavek 60. paragrafa ZZK/1930). Sklep, s katerim je bilo lastnikovemu predlogu ugodeno, se je izdal le v enem izvodu (61. paragrafa ZZK/1930), ki se je smiselno lahko vročil le lastniku; brez tega edinega izvoda pa pozneje ni bilo mogoče predlagati vpisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu (prvi odstavek 63. paragrafa ZZK/1930). Iz povzetih določb ZZK/1930 izhaja, da izdaja samega sklepa še ni učinkovala v nikogaršnjo korist. Lastnik je lahko z njim prosto razpolagal (tudi tako, da je predlagal izbris zaznambe), vse dokler ga ni izročil osebi, ki naj bi postala zastavni upnik. Gola izročitev sklepa prejemniku tudi še ni dajala zahtevka za pridobitev hipoteke (zahtevka za izdajo ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila). Ta bi nastal šele z zavezo lastnika, da da zavarovanje. Posojilojemalka pa se je zavezala dati zavarovanje šele s sklenitvijo Zastavnih pogodb I in II. Pričakovanje prednice tožeče stranke, da dobi hipoteko, zato pred tem ni bilo pravno varovano.

(9) Revizija je terjala le materialnopravni preizkus sodbe sodišča druge stopnje. Iz zgornje obrazložitve izhaja, da je bil tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo. O revizijskih stroških pa je odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Stara zemljiškoknjižna pravila se glede obravnavanih vprašanj v bistvenem ne razlikujejo od pravil zdaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003). Op. št. (2): Glej 10. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št Up-77/04-43 z dne 11. 10. 2006. Za vire pojma pričakovalne pravice v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice glej prav tam, za ustavnosodne vire pa 9. točko navedene obrazložitve. Za dodatno opredelitev pojma in teoretične vire glej še 3. točko pritrdilnega ločenega mnenja sodnice mag. Marije Krisper Kramberger.