Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je zoper plačilni nalog mogoče vložiti ugovor iz razloga, da je bila dolgovana taksa že plačana, da je taksa odmerjena napačno ali da taksna obveznost ni nastala (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da je ugovor neutemeljen, saj nalog za plačilo sodne takse temelji na izdanem in 4. 5. 2016 pravnomočnem dodatnem sklepu o dedovanju III D 435/2001 z dne 25. 11. 2015. Da bi bila taksa že plačana ali odmerjena napačno, pritožnica v ugovoru ni zatrjevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor, ki ga je 7. 2. 2017 dedinja D. M. vložila zoper plačilni nalog III D 435/2001 z dne 25. 11. 2015. 2. Zoper sklep se pritožuje dedinja. Pojasnjuje, da pravičnost terja, da se razkrijejo napake sodnikov in sodnih uradnikov. Navaja, da v sklepu ni pojasnjeno, kako se je našla dodatna zapuščina po zapustniku, navedena v dodatnem sklepu o dedovanju z dne 21. 6. 2002 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Če se je sporna parc. št. 118/236, k.o. ... vknjižila na zapustnika, se je to lahko zgodilo le tako, da je nekdo ta podatek "sfabriciral". Pojasnjuje, da navedena parcela nikoli ni bila vrnjena v last zapustniku. Ta jo je sicer vnesel v zahtevo za denacionalizacijo, vendar je Upravna enota L. denacionalizacijo te parcele zavrnila in pri takšni odločitvi je ostalo po dokončni odločbi Ministrstva za okolje z dne 29. 2. 1996. Sodišče ni upoštevalo, da navedena parcela zapustniku ni bila vrnjena in ni mogla biti predmet dedovanja. Absurdno je, da si sodišče upa terjati zapuščinsko takso od pritožnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dodatni sklep o dedovanju z dne 25. 11. 2015, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstoji dodatna zapuščina, in sicer parc. št. 118/236, k. o. ..., v zapuščinski zadevi po zapustniku M. M., in navedeno nepremičnino dodelilo pritožnici, je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 506/2016 z dne 4. 5. 2016. Vse pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica ponovno izpodbija vsebino navedenega sklepa in zatrjuje, da sporna parcela ni bila last zapustnika, so pri presoji izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog, neupoštevne in nerelevantne.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je zoper plačilni nalog mogoče vložiti ugovor iz razloga, da je bila dolgovana taksa že plačana, da je taksa odmerjena napačno ali da taksna obveznost ni nastala (prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da je ugovor neutemeljen, saj nalog za plačilo sodne takse temelji na izdanem in 4. 5. 2016 pravnomočnem dodatnem sklepu o dedovanju III D 435/2001 z dne 25. 11. 2015. Da bi bila taksa že plačana ali odmerjena napačno, pritožnica v ugovoru ni zatrjevala.

6. Ob povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ugovor pritožnice zoper plačilni nalog neutemeljen in ga je pravilno zavrnilo. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, ZD).