Jedro

Zastrupitev oškodovanca s kajenjem marihuane, čeprav je sam predlagal obtoženemu skupno uživanje tega mamila, ob zagroženi kazni za kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po I. odst. 197. čl. KZ-B in dejstvu, da je obtoženi istočasno omogočil uživanje mamil še eni osebi, so okoliščine, ki so odločilne pri testu objektivnega merila, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbo 14. čl. KZ in iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP obtoženca oprostiti navedenega kaznivega dejanja. To kljub temu, da je marihuana manj nevarno mamilo, da je oškodovanec predlagal skupno kajenje in da sta z obtožencem že v preteklosti kot osnovnošolca nekajkrat kadila marihuano v obliki jointa.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženega E. P., sina E. in E., rojene K., rojen 1983 v Ljubljani, stanujoč Kamnik, Črnogorec, državljan Republike Slovenije, samski, brez otrok, s p o z n a z a k r i v e g a , da je drugemu omogočil, da so skupaj uživali mamilo, s tem, ker je dne 18.10.2001 v dopoldanem času od neznanca kupil najmanj 0,37 grama konoplje, ki jo je prinesel v park na J. ulici v Kamniku, kjer sta bila že pred tem dogovorjena z mladoletnikom S. V., rojenim 1983, pridružil pa se jima je E. B., zvil posušeno konopljo v cigareto, nato pa so jo skupaj pokadili, pri večkratnem inhaliranju dima vase pa je mladoletnemu S. V. postalo slabo, začel je kričati na P., kaj da mu je dal v cigareto, zahteval od njega preostanek droge in odšel domov, od koder je bil z reševalnim avtomobilom odpeljan v Klinični center v Ljubljano, kjer so ugotovili rahlo zastrupitev z marihuano, pri tem pa je konoplja po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99) v zvezi z Odločbo o seznamu mamil (Ur. l. RS, št. 5/98) proglašena za mamilo.

S tem je storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po

I. odst. 197. čl. KZ in se mu izreče p o g o j n a o b s o d b a , v kateri se mu po I. odst. 197. čl. KZ določi kazen 4 (štirih) mesecev zapora, ki se ne bo izrekla, v kolikor obtoženi v preizkusni dobi 1 (enega) leta ne stori novega kaznivega dejanja.

Obtožencu se na podlagi III. odst. 197. čl. KZ odvzame 0,37 grama rastline konoplje.

Obtoženi je dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odst. 92. čl. ZKP, med temi 80.000,00 tolarjev določeno povprečnino.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani iz razloga po

1. točki 358. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtoženca kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po II. v zvezi s I. odst. 197. čl. KZ, ker je ocenilo, da predstavlja obtoženčevo ravnanje dejanje majhnega pomena. Po I. odst. 498. čl. ZKP je obtožencu odvzelo 0,37 grama rastline konoplje, na podlagi I. odst. 96. čl. ZKP pa odločilo, da stroški postopka iz 1. do 5. točke II.

odst. 92. čl. ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenijo proračun.

Takšno odločitev izpodbija iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 370. čl. v zvezi s 373. čl. ZKP okrožna državna tožilka in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženca spozna za krivega (tožilka se ne opredeli, katerega kaznivega dejanja po določbi čl. 197 KZ) in da se nato obtožencu izreče primerna kazenska sankcija.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče presodilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da je obtoženemu E. P. kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po I. odst. 197. čl. KZ dokazano. Obtožba okrožne državne tožilke je sicer sprva očitala obtožencu izvršitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja po II. odst. čl. 197 KZ (omogočanje uživanja mamil mladoletni osebi), vendar pa, ker pritožba razlogov prvostopenjske sodbe o okoliščini, da obtoženi ni vedel, da je bil oškodovanec v času izvršitve kaznivega dejanja mladoleten, ne izpodbija, se je zato pritožbeno sodišče omejilo samo na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo prvostopenjske zaključke, da naj bi obtoženčevo ravnanje pomenilo ravnanje majhnega pomena (čl. 14 KZ) in to v zvezi s temeljno obliko navedenega kaznivega dejanja.

Sodišče prve stopnje je, ko se je odločilo za uporabo instituta dejanja majhnega pomena, upoštevalo objektivne kriterije, ki jih predstavljajo majhna količina mamila, da je bil oškodovanec tisti, ki je predlagal, da z obtožencem pokadita marihuano, ker sta podobno, kot osnovnošolca, že počenjala. Posledice, ki so nastale zaradi kajenja marihuane pa sodišče prve stopnje pripisuje okoliščinam, na katere obtoženi ni mogel vplivati (predhodno popita določena količina piva in oškodovančevi osebni problemi). Preizkus subjektivnih kriterijev, pa po odločitvi prvostopenjskega sodišča temelji na obtoženčevemu priznanju, obžalovanju, skrbi za oškodovančevo zdravje, prognostično ugodnem poročilu Centra za socialno delo Kamnik o družinski anamnezi in šolanju obtoženca. Upoštevno pa je še nadalje, da se je po dejanju obtoženi začel izogibati slabe družbe, ter da mamil ne uživa več in da ne kadi, kakor tudi njegova nekaznovanost in časovna odmaknjenost od dogodka.

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča so dejstva, na katera utemeljeno opozarja pritožnica, takšne narave, da preizkus objektivnega merila ne upravičujejo izrek oprostilne sodbe oz. uporabo določila čl. 14 KZ. Čeprav oškodovanec nakazuje, da je lahko vzrok za njegovo slabo počutje in paranoidno vedenje kombinacija kajenja marihuane z njegovimi osebnimi problemi, ki jih je takrat imel in da je pred tem zaužil določeno količino alkohola, pa je potrebno vseeno ugotoviti, da je prišlo do opisanega stanja zaradi kajenja marihuane. In kot tudi pravilno ugotavlja pritožnica, je moral oškodovanec celo poiskati zdravniško pomoč v Kliničnem centru Ljubljana, pri čemer je zdravnik ugotovil zastrupitev z marihuano, pa tudi opisal oškodovančevo stanje, ki se je izkazovalo v zmedenosti, vznemirjenosti in strahu (list. št. 12). Zato je marihuana, čeprav spada med manj nevarna mamila, kljub temu v tej konkretni zadevi vseeno povzročila škodljive posledice. Pred kajenjem marihuane se narmeč pri oškodovancu ni izkazovala nikakršna zdravju škodljiva simptomatika. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno s testom objektivnega merila pomotno pripisalo nastale posledice pri oškodovancu drugim vzrokom, ne pa ravnanju obtoženca.

Ravno tako pa pritožba še nadalje utemeljeno opozarja, da tudi po kriteriju narave in teže dejanja ni mogoče ravnanje obtoženca umestiti po določbi čl. 14 KZ. Čeprav se pritožba izrecno ne opredeli v predlogu krivdoreka za kaznivo dejanje, kot ga je očitala obtožencu obtožba, pa je iz njene obrazložitve, ker ne izpodbija zaključkov, da ni dokazano naklepno ravnanje do oškodovanca kot mladoletne osebe, mogoče ugotoviti, da opozarja tudi na predpisano kazensko sankcijo po I. odst. 197. čl. KZ. Iz določitve posebnega minimuma kazni - treh mesecev in da se lahko storilec kaznivega dejanja kaznuje do pet let zapora, je za presojo o naravi in teži kaznivega dejanja pomembna tudi kazen, ki jo zakon predpisuje za konkretno kaznivo dejanje. Strožje kazni sicer ne izključujejo uporabo instituta dejanja majhnega pomena, vendar pa je pomembno tudi, da spada navedeno kaznivo dejanje v poglavje kaznivih dejanj zoper človeško zdravje, ki pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni dopolnilni kriterij pri oceni narave in teže ravnanja obtoženca. V kolikor pa dejanje, ki je bilo ugotovljeno v prvostopenjskem postopku, povzroči še zastrupitev, ni prav nobenega dvoma, da objektivni kriterij po čl. 14 KZ v obravnavanem primeru ni izpolnjen, ne glede, da je tudi oškodovanec predlagal, da z obtožencem pokadita joint (list. št. 21). Pritožnica sicer v pritožbi ne izpostavlja posebej okoliščin, da je joint kadil poleg obtoženca in oškodovanca še E. B., vseeno pa je s svojim vztrajanjem pri obtožbi, v kateri je E. B. vseeno opisan v dejstvenem opisu, pa tudi z opozorilom na posledice, ki jih tovrstna kazniva dejanja pustijo pri mladih ljudeh, nakazala utemeljeno, da je potrebno pri oceni teže in posledice določenega ravnanja imeti v vidu tudi število oseb, ki jim je obtoženi omogočil uživanje marihuane. Zato ugotovljeno dejansko stanje razvrednoti tretji kriterij objektivnega merila - okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno -, ki se nakazujejo iz oškodovančevega predloga, da bi tako kot sta že v preteklosti ponovno z obtožencem skupaj pokadila en joint. Ob ugotovitvi, da dejanje obtoženca ne predstavlja dejanje majhnega pomena, je pritožbeno sodišče po pooblastilu 5. odst. 392. čl. ZKP po I. odst. 394. čl. istega zakona spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ker so vsa ostala odločilna dejstva pravilno ugotovljena in zato obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po I. odst. 197. čl. KZ. Ob upoštevanju objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na strani 3. in 4. sodbe, je presodilo, da je izrečena pogojna obsodba primerna in da upravičuje prognozo, da v bodoče obtoženi kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Količina mamila in dejstvo, da je obtoženi omogočil uživanje marihuane kot manj nevarnega mamila, upravičuje kot primerno določeno kazen štirih mesecev zapora. Zaupanje, ki se izkazuje obtožencu s to sodbo, pa bo moral sam dokazati v preizkusni dobi enega leta, saj bo v primeru izvršitve novega kaznivega dejanja lahko deležen preklica pogojne obsodbe, posledično pa tudi izvršitev določene kazni zapora štirih mesecev.

Odločba o odvzemu mamila temelji zaradi krivdoreka na določilu III. odst. 197. čl. KZ.

Ker je bil obtoženi spoznan za krivega, mora povrniti stroške kazenskega postopka (I. odst. 95. čl. ZKP) in sicer

80.000,00 tolarjev določene povprečnine, ki je primerna času trajanja in zamotanosti zadeve, ustreza premoženjskemu stanju obtoženca, odmerjena pa tudi v skladu z merilom iz

III. odst. 92. čl. ZKP, ki opredeljuje najnižjo in najvišjo določeno povprečnino (1. odst. 98. čl. ZKP).

PRAVNI POUK: Zoper to sodbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe. Pritožbo je potrebno vložiti pri sodišču prve stopnje, pisno v dveh enakih izvodih ali jo podati ustno na zapisnik in se šteje pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.