Jedro

Tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Iz podatkov GURS in zemljiške knjige izhaja, da je tožnica poleg nepremičnine, v kateri živi, tudi lastnica posameznega dela stavbe, ki predstavlja stanovanje in parcele, ki predstavlja pozidano zemljišče in parcele, ki predstavlja pozidano zemljišče, na katerem stoji nestanovanjska stavba. Na podlagi 27. člena ZSVarPre se BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in ki presega znesek 18.852,00 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter v obliki oprostitve plačila stroškov, vse v postopku VL 44802/2018 neopredeljenega sodišča, vloženo 17. 9. 2018, zavrnila (I. točka izreka). Stroški postopka niso nastali (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane določbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi podatkov iz prošnje za BPP in uradnih podatkov ugotovila, da je tožnica zemljiškoknjižna lastnica več nepremičnin, med drugim stanovanja z ID znakom 2636-3034-8 ter parcel št. *31/4, 769/8 in 769/7 k.o. ..., vseh do celote (1/1). Parceli št. *31/4 in 769/8 k.o. ... sta v naravi pozidani zemljišči. Vrednost parcele št. 769/8 k.o. ... je po podatkih GURS ocenjena na 143,00 EUR, vrednost parcele št. *31/4 k.o. ..., vključno z na njej stoječo nestanovanjsko stavbo št. 650 pa na 419,00 EUR. Po podatkih upravnih organov tožnica stanuje in ima prijavljeno stalno prebivališče v stanovanjski stavbi št. 689 na naslovu Logaška cesta 42, Žiri, stoječi na parceli št. 769/7 k.o. .... Te stavbe se v skladu z določbo prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), ne upošteva pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja. Tožnica je tudi lastnica stanovanja št. 8 v drugem nadstropju stavbe na naslovu ..., z ID znakom .... V tem stanovanju po podatkih upravnih organov tožnica ne stanuje in nima prijavljenega stalnega prebivališča. Navedeno pomeni, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 18. člena ZUPJS in se posledično pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanje upošteva celotna vrednost nepremičnine z ID znakom .... Prav tako se pri ugotavljanju premoženjskega stanja upošteva vrednost parcel št. *31/4 in 769/8 k.o. ..., ker gre za pozidani zemljišči. Po podatkih zemljiške knjige na nobeni izmed navedenih nepremičnin ni vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve, torej tožnica z njimi lahko prosto razpolaga. Vrednost premoženja, ki se tako upošteva pri presoji tožničinega premoženjskega stanja znaša 124.634,00 EUR. Tožena stranka je 17. 10. 2018 tožnici poslala dopis in jo seznanila z ugotovitvami, ter jo hkrati pozvala, da pojasni, ali se z ugotovljenim dejanskim stanjem strinja. Tožnica v odgovoru vrednosti nepremičnin po GURS-u ni nasprotovala, prav tako ni navedla ničesar, kar bi kazalo na to, da z nepremičninami ne bi mogla razpolagati, ali bi bila pri njihovem razpolaganju omejena iz kakršnegakoli razloga. Navedla je, da stanovanje z ID znakom ... oddaja v najem in s tem pridobiva določene dohodke. Glede na navedeno je tožena stranka zaključila, da tožnica ima premoženje, katerega vrednost znaša 124.634,00 EUR in tako presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki znaša 18.852,00 EUR, kar pomeni, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila razpolaganje s premoženjem. Nadalje navaja, da drži, da razpolaga s premoženjem, ki se upošteva v vrednost 124.634,00 EUR, vendar pa je tožena stranka napačno ugotovila, da v zemljiški knjigi pri nepremičnini tožnice ni vknjižene prepovedi odtujitve. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 164381/2018 z dne 30. 8. 2018 izhaja, da je ustanovljena hipoteka na nepremičnini k.o. ..., stavba 3034, del stavbe 8. Posledično s to nepremičnino prosto ne razpolaga, s čimer se vrednost njenega premoženja, s katerim prosto razpolaga, zniža na 562,00 EUR. S podatkom o ustanovitvi hipoteke pa tožena stranka do izdaje odločbe ni razpolagala. Ker mesečni dohodki ne presegajo dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odločbo tožene stranke razveljavi (pravilno: odpravi – op. sodišča) in ji odobri BPP ter jo oprosti plačila sodnih stroškov v zvezi s to tožbo.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svojih navedbah in argumentih ter dodaja, da v času odločanja o dodelitvi BPP v zemljiški knjigi ni bilo vknjižene prepovedi odtujitve, zato tožena stranka ni videla razloga, da tožnica z njo ne bi mogla razpolagati. Da je temu tako, je potrdila tudi tožnica, ko je navedla, da nepremičnino oddaja v najem. To pa kaže, da z njo lahko razpolaga. Pogodbe o najemu nepremičnine tožnica ni priložila toženi stranki, po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije naj bi tožnica iz naslova dohodka iz oddajanja premoženja v najem prejemala le 10,90 EUR mesečno bruto. To pomeni, da tožnica prikriva prihodke iz naslova najemnine, bodisi da ne gre za tržni najem. Tožena stranka meni, da tožnica s svojimi navedbami ni izkazala, da ne razpolaga z nepremično. Tožena stranka dodaja, da je imela že v času odločanja o tožničini prošnji za BPP, bila nepremičnina obremenjena s hipoteka, a dejstvo, da je na nepremičnini vknjižena hipoteka, še ne pomeni, da z nepremičnino ni mogoče razpolagati. Pomeni le, da bi v primeru prodaje tako obremenjene nepremičnine bil del kupnine namenjen pokritju dolga. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi BPP temelji na ugotovitvi, da tožnca ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP, ker njeno premoženje presega znesek 18.852,00 EUR, ki je opredeljen v 27. členu ZSVarPre.

7. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) pa se, ne glede na določbe tega poglavja, denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica glede na navedena zakonska določila ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Sodišče poudarja, da iz podatkov GURS in zemljiške knjige izhaja, da je tožnica poleg nepremičnine, v kateri živi, tudi lastnica posameznega dela stavbe z ID znakom ..., ki predstavlja stanovanje št. 8 in parcele št. 769/8 k.o. ..., ki predstavlja pozidano zemljišče in parcele št. *31/4 k.o. ..., ki predstavlja pozidano zemljišče, na katerem stoji nestanovanjska stavba. Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da vrednost nepremičnin, katerih lastnica je tožnica, znaša 124.643,00 EUR. Glede na navedeno se sodišče strinja s toženo stranko, da se na podlagi 27. člena ZSVarPre BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in ki presega znesek 18.852,00 EUR.

9. Glede tožničine navedbe, da iz sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 164381/2018 z dne 30. 8. 2018 izhaja, da je na nepremičnini k.o. ..., stavba 3034, del stavbe 8, vpisana prepoved odtujitve, sodišče dodaja, da iz priloženega sklepa k tožbi in iz zemljiške knjige izhaja, da je pri tej nepremičnini vpisana hipoteka na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 44802/2018 z dne 13. 6. 2018 v znesku 1.860,21 EUR, drugih zaznamb pa v zemljiški knjigi ni vpisanih. Sodišče še dodaja, da vpisana hipoteka ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in je zato ni mogoče šteti kot okoliščino, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP. Glede pravnega standarda "možnost razpolaganja" je že Vrhovno sodišče RS v sodbi, X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014, navedlo, da ga je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Nenazadje tudi iz pojasnila tožnice v upravnem postopku izhaja, da stanovanje oddaja v najem in s tem pridobiva določene dohodke. To pomeni, da s premoženjem lahko prosto razpolaga. Tožena stranka je tako po presoji sodišča na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialno pravo, ko je ugotovila, da znaša vrednost tožničinega premoženja 124.634,00 EUR in presega višino mejnega zneska 18.852,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje tožničino pravico do BPP.1

10. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi 3. alineje prvega odstavka 13. člena ZUS-1. 1 Enako tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1832/2016 z dne 7. 2. 2017, I U 1347/2017 z dne 18. 7. 2017.