Jedro

Če je bila na naroku za preizkus terjatev neka terjatev preizkušena (stečajni upravitelj se je o njej izjavil, nobeden od navzočih upnikov pa je ni prerekal), te terjatve na poznejšem naroku ni več mogoče preizkušati in je nobeden od upnikov ne more več prerekati, ne glede na to, ali je bil na prejšnjem naroku navzoč ali ne in ali je stečajni upravitelj terjatev priznal ali prerekal.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki b izreka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim skepom je bil upnik J. napoten na postopek za ugotovitev obstoja prijavljene terjatve v višini 1,947.444,00 SIT proti stečajnemu upniku D., ki je terjatev v celoti prerekal. Proti sklepu se upnik pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo prerekanje terjatve in napotitev upnika J. na začetek postopka za ugotovitev obstoja terjatve neutemeljeno, saj je bila terjatev (sicer ne v celoti) priznana, upnik D. pa jo je prerekal šele na drugem naroku. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

V 3. odst. 142. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) je določeno, da prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku. Terjatev upnika J. je bila preizkušena na naroku dne 21.6.1994, ko jo je stečajna upraviteljica delno priznala, prisotni upniki pa je niso prerekali. S tem je bila terjatev ugotovljena do višine, ki jo je priznala stečajna upraviteljica. Res se je narok za preizkus terjatev nadaljeval dne 12.7.1994, vendar so se na nadaljevanju preizkušale terjatve, o katerih se stečajna upraviteljica dne 21.6.1994 še ni mogla izjaviti (primerjaj 4. odst. 142. čl. ZPPSL). Terjatev upnika J. ni mogla biti predmet ponovnega preizkusa, zato je tudi upnik D. ni imel več pravice prerekati. To pravico je imel le na naroku dne 21.6.1994, dokler niso bili izpolnjeni pogoji za ugotovitev obstoja terjatve, določeni v 3. odst. 142. čl. ZPPSL.

Sodišče prve stopnje je tako kršilo procesne določbe 3. in 4. odst. 142. čl. ZPPSL, ko je dopustilo upniku D. prerekati terjatev, ki je že bila preizkušena, kar je imelo za posledico napačen sklep o napotitvi na postopek za ugotovitev obstoja terjatve proti upniku D..

S tem je napravilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL. Iz teh razlogov je pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in po določilu 3. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL razveljavilo sklep v izpodbijanem delu.