Jedro

Izterjevani višini glavnice zaradi napačnega obračuna obresti, bi morala drugodolžnica ugovarjati že v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi. Ker tega ni storila je sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki ga je drugodolžnica prejela 16.04.1998, dne 25.04.1998 postal pravnomočen.

ZIZ dopušča ugovor po izteku roka le takrat, kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in je (dejstvo) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki predstavlja izvršilni naslov, je bil drugodolžnici, kot je bilo že zapisano, vročen 16.04.1998. Takrat je stekel tudi rok za ugovor, v katerem bi drugodolžnica lahko navedla tako dejstvo, da je dolg delno poravnala s plačilom dne 28.05.1997, kot tudi dejstvo, da je bil preostanek dolga poplačan z blagom, ki ga je upnik odpeljal 22.01.1998.

Izrek

Pritožba drugodolžnice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 16.05.2000 izdalo sklep, s katerim je dovolilo, da se izvršba dovoljena s sklepom opr.

št. Ig 1802/1997 z dne 21.10.1997 nadaljuje proti drugodolžnici z novim izvršilnim sredstvom in sicer izvršbo na plačo drugodolžnice.

Drugodolžnica je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjala.

Sodišču prve stopnje je očitala nenatančen pregled spisa in odločitev zgolj na podlagi zahtev upnikovega pooblaščenca.

Navedla je, da seštevek zneskov po fakturah, ki naj ne bi bile plačane, znaša 309.432,30 SIT in ne 427.697,60 SIT. V sklepu je namreč prikazana glavnica skupaj z obrestmi v višini 118.265,30 SIT, ki pa niso izračunane po zakonu.

Poleg tega sta upnik in njegov pooblaščenec od glavnice pozabila odšteti 100.000,00 SIT, plačanih na upnikovi blagajni dne 28.05.1997, z blagajniškim prejemkom št. 114/97. Tako znaša glavnica le 209.432,30 SIT. Poleg tega je 22.01.1998 upnik s petčlansko ekipo pobral cca 18 l žganih pijač v vrednosti 210.000,00 SIT in cca 68 l vina v vrednosti cca 90.000,00 SIT. To pomeni, da je bil upnikov dolg preplačan za 90.567,70 SIT. Vendar je bil takrat ukraden še ledomat v vrednosti 131.145,00 SIT, pomivalni stroj v vrednosti 199.949,00 SIT in cca 120.000,00 SIT vredni kavni mlinček.

Iz navedenega je razvidno, da je bil upnik preplačan za cca 545.661,70 SIT.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice štelo za neutemeljen in ga na podlagi 2. odst. 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanja (v nadaljevanju ZIZ) poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika dovoli izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (in na nov predmet izvršbe), je ugovor dolžnika omejen na razloge, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo (in nov predmet). Višini glavnice zaradi napačnega obračuna obresti, bi morala drugodolžnica ugovarjati že v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi. Ker tega ni storila, je sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki ga je drugodolžnica prejela 16.04.1998 (povratnica pripeta k list. št. 6), dne 25.04.1998 postal pravnomočen.

Drugodolžnica je v ugovoru nadalje navedla dejstva, ki bi lahko povzročila prenehanje terjatve. Trdila je, da je dne 28.05.1997 na blagajni upnika plačala 100.000,00 SIT in da je bil ostanek dolga poplačan z blagom (žgane pijače, vino, ledomat, pomivalni stroj, kavni mlinček), ki ga je upnik odpeljal iz njenega lokala dne 22.01.1998. Vendar bi drugodolžnica tudi trditve v zvezi s plačilom dne 28.05.1997 in dogodkom z dne 22.01.1998, lahko in morala uveljavljati že v ugovornem roku 8 dni od dneva prejema sklepa o izvršbi dne 16.04.1998. ZIZ namreč dopušča ugovor po izteku roka le, kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in je (dejstvo) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov (sklep o izvršbi z dne 21.10.1997). Sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pa drugodolžnica s takimi trditvami ne more uspešno izpodbijati. Ker v ugovoru ni navedla razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo, je njen ugovor neutemeljen.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo tudi glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ) in pri tem ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka in je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo z dne 30.05.2000 zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

V zvezi s pritožbenimi očitki pa sodišče druge stopnje dolžnici še pojasnjuje, da v izvršilnem postopku sodišče postopa v prvi vrsti na podlagi vlog in drugih pisanj (1. odst. 29. člen ZIZ). Sklep o izvršbi tako izda zgolj na podlagi upnikovega predloga, če so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Upnik je 07.10.1997 podal predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz 21. in 2. odst. 35. člena takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), je sodišče prve stopnje, v skladu z določbami navedenega zakona, izdalo sklep o izvršbi. Ta je bil vročen tudi drugodolžnici. S tem ji je bila dana možnost, da v izvršilnem postopku sodeluje in v primeru, če se z vsebino sklepa o izvršbi ne strinja, le temu ugovarja. Vendar drugodolžnica tega v ugovornem roku ni storila. Zato je sklep o izvršbi dne 25.04.1998 postal pravnomočen in sodišče prve stopnje je z izvršbo nadaljevalo. Očitek, da je sodišče prve stopnje postopalo zgolj na podlagi listin, ki jih je dostavil oz. pripravil pooblaščeni odvetnik upnika, tako ni na mestu. Če bi bila drugodolžnica v postopku aktivna in bi vložila ugovor zoper izdani sklep o izvršbi, bi sodišče prve stopnje obravnavalo tudi njene navedbe.

Poleg tega pa sodišče druge stopnje tudi ni moglo prezreti žaljivega tona obravnavane pritožbe. Z navedbami: "Pri vsem tem pa je zelo žalostno, da jim pri tem pomaga na nezakonit - nemoralni način ga. sodnica S. J., ki bi po svoji moralni in zakonski dolžnosti morala soditi pošteno in nepristransko in predno sprejme neko obsodbo, bi se morala o tem sto procentno prepričati, da ne dela krivice ljudem. Namreč sodišče naj bi bila ustanova, kjer se dela pošteno in ne pristransko. Zavedam se namreč, da je ga. J. še mlada in neizkušena sodnica, zato bi se morala toliko bolj potruditi in zadevo razsoditi realno in pošteno. Upam, da ji bo z malo truda, čez nekaj let to uspelo," je dolžnica žalila sodišče. Čeprav sodišče lahko kaznuje stranko, ki v vlogi žali sodišče (109. člen ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ), sodišče druge stopnje denarne kazni ni izreklo, saj je upoštevalo, da je dolžnica ugovor verjetno sestavljala pod vplivom epiloga dogodkov z dne 22.01.1998 in ker je menilo, da bo zadostovalo že, da drugodolžnico opomni, naj se v bodoče na sodišče obrača bolj spoštljivo.

Zahtevkov, ki bi jih imela zaradi zatrjevanega nekorektnega postopanja upnika pa drugodolžnica ne more uveljaviti v tem (izvršilnem postopku), temveč jih bo morala postaviti v zato predvidenih postopkih.