Jedro

Sodišče prve stopnje je toženi stranki v odgovor vročilo tožbo, na kateri je v uvodu kot tožena stranka navedena N. d.o.o., v tožbenem zahtevku pa A. d.o.o. (redna št. 8). Taka tožba ni niti sklepčna niti popolna (če ni izveden postopek prekinitve in nadaljevanja postopka). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in to proti družbi N.. S tem je, kot smiselno izhaja iz pritožbenih navedb, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški tožene stranke so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo: „1. V razmerju med tožečo stranko in toženo stranko se razveljavijo učinki Predloga verižne kompenzacije v znesku 230.064,63 EUR z dne 27. 11. 2009 in Predlog verižne kompenzacije v znesku 230.064,63 EUR z dne 27. 11. 2009, s katerim je prenehala obveznost tožene stranke do tožeče stranke v znesku 230.064,63 EUR na podlagi Prodajne pogodbe št. CEDO 378-09 z dne 1. 6. 2009. 2. V razmerju med tožečo stranko in toženo stranko se razveljavijo učinki zemljiškoknjižnega dovolila in zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim je na podlagi Prodajne pogodbe št.: CEDO 378-09 z dne 1. 6. 2009, sklenjene med tožečo stranko kot prodajalcem in toženo stranko kot kupcem, tožeča stranka izrecno in brezpogojno dovolila, da se na nepremičnini: - z identifikacijsko št. 000 k. o. X, - z identifikacijsko št. 000 k. o. X, - z identifikacijsko št. 000 k. o. X., vknjiži lastninska pravica na ime tožene stranke kot kupca do celote (1/1).

3. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh plačati znesek 230.064,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2010 dalje do plačila.

4. Ugotovi se neveljavnost vknjižbe pridobitve lastninske pravice pri nepremičninah: - posamezni del št. 152 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak:000, vir ID znaka: kataster stavb, - posamezni del št. 2179 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, - posamezni del št. 2180 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, v korist tožene stranke do celote, izvedene na podlagi predloga tožene stranke, ki se vodi pod številko Dn 32752/2010 z dne 18. 10. 23010 na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila iz tožbenega zahtevka pod točko 2 in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se pri nepremičninah: - posamezni del št. 152 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak 000, vir ID znaka: kataster stavb, - posamezni del št. 2179 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, - posamezni del št. 2180 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, izbriše lastninska pravica vknjižena v korist pridobitelja, tožene stranke, in se znova vpiše lastninska pravica v korist prejšnjega imetnika, tožeče stranke, do celote (1/1).

5. V razmerju med tožečo stranko in toženo stranko se razveljavijo učinki Predloga verižne kompenzacije v znesku 256.189,58 EUR z dne 27. 11. 2009 in Predlog verižne kompenzacije v znesku 256.189,58 EUR z dne 27. 11. 2009, s katerim je prenehala obveznost tožeče stranke do tožeče stranke v znesku 256.189,58 EUR na podlagi Prodajne pogodbe št.: CEDO 447-09. 6. V razmerju med tožečo stranko in toženo stranko se razveljavijo učinki zemljiškoknjižnega dovolila in zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim je na podlagi Prodajne pogodbe št.: CEDO 447-09, sklenjene med tožečo stranko kot prodajalcem in toženo stranko kot kupcem, tožeča stranka izrecno in brezpogojno dovolila, da se na nepremičnini: - z identifikacijsko št.000 k. o. X, - z identifikacijsko št. 000 k. o. X, - z identifikacijsko št. 000 k. o. X, vknjiži lastninska pravica na ime tožene stranke kot kupca do celote (1/1).

7. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh plačati znesek 256.189,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2010 dalje do plačila.

8. Ugotovi se neveljavnost vknjižbe pridobitve lastninske pravice pri nepremičninah: - posamezni del št. 520 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, - posamezni del št. 1930 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, - posamezni del št. 1931 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, v korist tožene stranke do celote, izvedene na podlagi predloga tožene stranke, ki se vodi pod številko Dn 32751/2010 z dne 18. 10. 2010 na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila iz točke 6 tožbenega predloga in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se pri nepremičninah: - posamezni del št. 520 v stavbi št. 6767 k .o. X (ID: 000, ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, - posamezni del št. 1930 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, - posamezni del št. 1931 v stavbi št. 6767 k. o. X (ID: 000), ID znak: 000, vir ID znaka: kataster stavb, izbriše lastninska pravica vknjižena v korist pridobitelja, tožene stranke, in se znova vpiše lastninska pravica v korist prejšnjega imetnika, tožeče stranke, do celote (1/1).“ Pritožba

2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

K razveljavitvi izpodbijane sodbe na podlagi pritožbenih razlogov

5. V zvezi s pritožbenim očitkom, da je tožeča stranka v tem sporu vložila dve tožbi in sicer prvo proti A. d.o.o. (red. št. 1), drugo pa proti N. d.o.o. (red. št. 8), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na spletnih straneh AJPES-a razvidno, da je bila A. d.o.o. že po vložitvi tožbe 27. 7. 2011 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k N. d.o.o.. O tem je tožeča stranka sodišče obvestila z dopisom z dne 26. 9. 2011 (list. št. 26), nadaljevanja postopka proti N. d.o.o. pa ni predlagala. Z izbrisom prvotne tožene stranke je prišlo po samem zakonu do prekinitve pravdnega postopka (3. točka 205. člena ZPP). Po določilu prvega odstavka 207. člena ZPP ima prekinitev za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja, po določilu drugega odstavka istega člena pa sodišče vse dotlej, dokler traja prekinitev postopka, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Postopek, ki je bil tako prekinjen, se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo, oziroma ko jih sodišče povabi, naj to storijo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tega ni bilo storjenega. Zato drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje toženi stranki v odgovor vročilo tožbo, na kateri je v uvodu kot tožena stranka navedena N. d.o.o., v tožbenem zahtevku pa A. d.o.o. (redna št. 8). Taka tožba ni niti sklepčna niti popolna (če ni izveden postopek prekinitve in nadaljevanja postopka). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in to proti družbi N.. S tem je, kot smiselno izhaja iz pritožbenih navedb, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožena stranka (N. d.o.o.) ni imela razloga, da se protivi tožbenemu zahtevku, ki se ne nanaša nanjo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje najprej moralo izdati ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka. Glede na to, da se je na izpodbijano sodbo pritožila družba N. d.o.o., je s tem prevzela pravdo, kar bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati v sklepu, ki ga bo izdalo.

K uradnemu preizkusu izpodbijane sodbe

7. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče poudarja, da so skladno z določilom 269. člena ZFPPIPP izpodbojna le tista pravna dejanja (in pravni posli), ki jih je stečajni dolžnik sklenil 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, (1) da iz trdtivene podlage tožeče stranke ni razvidno, kdaj sta bili izdani zemljiškoknjižni dovolili, na podlagi katerih je bila tožena stranka vknjižena kot lastnica vsakega od kupljenih stanovanj in (2) da je bila ena od pogodb (CEDO 378-09) sklenjena 16 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka. Zato bo v novem postopku moralo sodišče prve stopnje skladno s predlogom v trditveni podlagi tožeče stranke (str. 9 tožbe) pozvati toženo stranko, da predloži obe zemljiškoknjižni dovolili ali pa bo moralo na drugačen način ugotoviti, kdaj sta bili ti dve zemljiškoknjižni dovolili izdani.

- Iz trditvene podlage tožeče stranke je razvidno, da je Predlog za verižno kompenzacijo (in ne sama verižna kompenzacija) ničen (4. stran tožbe), s 1. in 5. točko tožbenega zahtevka pa tožeča stranka v razmerju med pravdnima strankama zahteva razveljavitev učinkov obeh Predlogov verižne kompenzacije, „s katerim je prenehala obveznost tožene stranke do tožeče v znesku 230.064,63 EUR na podlagi prodajne pogodbe CEDO 378-9 z dne 1. 6. 2009“ oziroma „s katerim je prenehala obveznost tožene stranke do tožeče v znesku 296.189,58 EUR na podlagi pogodbe CEDO 447-09. Pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj predlog za verižno kompenzacijo po OZ ne more biti ničen niti nima za posledico prenehanja v verižni kompenzaciji navedenih terjatev. Tak učinek ima šele trostransko sklenjena (podpisana) verižna kompenzacija – seveda pod pogojem, da vse v predlogu (za verižno kompenzacijo) navedene terjatve obstojijo in da predlog vse stranke tudi podpišejo. K temu pritožbeno sodišče le še dodaja, da obrazložitev (prim. 1. in 5. točko tožbenega zahtevka, povzeto v tem odstavku) ne sodi v izrek.

- Sodišče prve stopnje je ugodilo tako tožbenemu zahtevku na plačilo kupnine za obe stanovanji (3. in 7. točka izreka), kakor tudi tožbenemu zahtevku na izbris izvršenih vpisov, na podlagi katerih je tožena stranka postala lastnica obeh stanovanj (4. in 2. točka izreka). Plačilo kupnine za nepremičnine (praviloma) izključuje izbrisni zahtevek, zahtevek na zemljiškoknjižni izbris lastninske pravice na nepremičnini in prepis na prvotnega lastnika (zaradi neplačila kupnine) pa izključuje zahtevek na plačilo kupnine.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo tretjega odstavka 165. člena ZPP.