Jedro

Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da za "postopek" redne odpovedi pri delodajalcu sicer ne veljajo postopkovne določbe ZPP in tako tudi ne določba četrtega odstavka 224. člena ZPP, da je dovoljeno dokazovati neresničnost v javni listini potrjenih dejstev. Vendar pa zaradi tega delodajalcu ne onemogočeno, da v okviru odločanja o presežnih delavcih ne bi smel opraviti presoje verodostojnosti zdravniškega potrdila. Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 7. 2014, nezakonita (prvi odstavek); delovno razmerje tožnice ne preneha z iztekom trimesečnega odpovednega roka in traja še naprej z vsemi pravicami do pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje (drugi odstavek); naložilo toženi stranki, da tožnici v roku osmih dni za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje do pravnomočnosti te sodbe prizna neprekinjeno delovno dobo in pri ZPIZ uredi vpis zavarovalne dobe v matično evidenco (tretji odstavek); da tožnici v roku osmih dni obračuna mesečna nadomestila bruto plač za čas od izteka odpovednega roka do vrnitve nazaj na delo v višini 2.226,90 EUR, od teh zneskov obračunati pripadajoče prispevke in davke ter tožnici izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, v roku 8 dni (četrti odstavek); ter da tožnici plača odškodnino namesto reintegracije v višini 10 mesečnih plač v znesku 22.657,60 EUR, ob upoštevanju že plačane odpravnine 11.758,01 EUR, kar znese 10.899,59 EUR (peti odstavek). V II. točki izreka sodbe je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v presežku za plačilo odškodnine namesto reintegracije v višini 18.126,08 EUR (8 mesečnih plač), zavrnilo. V III. točki izreka sodbe je toženi stranki naložilo, da tožnici v roku osmih dni povrne stroške postopka v višini 2.481,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v IV. točki izreka pa je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper ugodilni del sodbe v I. točki izreka in zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov. Pritožbi se pridružuje stranski intervenient. Tožena stranka navaja, da je sodba sama s sabo v nasprotju, saj sodišče ugotavlja diskriminacijo, ne ugotovi pa pogojev za diskriminacijo. Tožnica ni navedla osebne okoliščine v zvezi s tem. Niti ni dokazano, da bi imela zdravstvene težave. Tožnica poleg zdravniškega potrdila ni predložila še kakšne zdravstvene dokumentacije. Sodišče je toženi stranki naložilo, da naj predloži zdravniška potrdila ostalih delavcev, ne da bi ta dokazni predlog podala katera od strank. Sodišče ni upoštevalo, da je sodni izvedenec ocenil, da tožnica ni imela ponavljajočega se obolenja. To dokazuje, da je tožena stranka upravičeno dvomila v tožničino zdravniško potrdilo. Ne drži, da bi tožena stranka tožnico neenako obravnavala, ker naj ne bi upoštevala dogovora s sindikati, da ne bo preko medicinskih izvedencev preverjala verodostojnosti zdravniških potrdil. Tožena stranka zdravniškega potrdila tožnice ni preverjala prek izvedencev, ampak le pri njeni osebni zdravnici. Tožnica zdravniškega potrdila ni predložila na prvi in drugi poziv, ampak šele po 17. 6. 2014, ko je bilo narejeno informativno točkovanje. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper prisojeno denarno povračilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek zavrne oziroma, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

6. Pritožbeno sodišče v tem sporu odloča drugič. Prvič je s sodbo Pdp 531/2016 z dne 12. 12. 2016 pritožbi tožene stranke v manjšem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v manjšem delu spremenilo, in sicer tako, da je v drugem, tretjem in četrtem odstavku I. točke izreka zavrnilo dele zahtevkov, ki so se nanašali na čas po sodni razvezi, to je od 25. 3. 2016 dalje. V preostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe, pri čemer materialnopravnemu razlogovanju sodišča prve stopnje ni sledilo, je pa izpodbijani del sodbe potrdilo iz drugih razlogov.

7. Ugotovilo je namreč, da ni podana diskriminacija tožnice, kot je napačno razlogovalo sodišče prve stopnje, ki naj bi bila podana s tem, da je tožena stranka le glede tožnice podvomila v verodostojnost predloženega zdravniškega potrdila. Vrhovno sodišče RS, ki je obravnavalo revizijo stranskega intervenienta zoper navedeno sodbo pritožbenega sodišča se je s takšnim stališčem strinjalo, ne pa tudi s preostalim razlogovanjem pritožbenega sodišča v zvezi z vprašanjem upoštevanja zdravniškega potrdila z dne 18. 6. 2014, zaradi česar je s sklepom VIII Ips 80/2017 reviziji ugodilo, sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje o pritožbi.

8. Tožnica je toženi stranki pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi predložila zdravniško potrdilo z dne 18. 6. 2014, iz katerega je razvidno, da ima ponavljajoče obolenje. Tožena stranka tega zdravniškega potrdila ni upoštevala in tožnici po kriteriju zdravstvenega stanja ni priznala 10 točk za kronično ali ponavljajoče obolenje. Dvomila je v verodostojnost zdravniškega potrdila, ki ga tožnica ni predložila niti po dveh pozivih tožene stranke, ampak šele potem, ko je bilo 17. 6. 2014 narejeno informativno točkovanje. Kot presežek se namreč opredelijo delavci z manjšim številom točk. 9. Po 38. členu KPVIZ se pri določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno, upošteva seštevek točk po vseh kriterijih, določenih v 39. členu KPVIZ. Tako so bili pri toženi stranki upoštevani kriteriji: delovna uspešnost, strokovna izobrazba, naziv, delovne izkušnje, dosežena delovna doba ter zdravstveno in socialno stanje. V okviru kriterija zdravstvenega stanja je delavec, ki ima kronično ali ponavljajoče obolenje, dobil 10 točk, delavec, katerega zdravstveno stanje je slabše zaradi poškodbe pri delu, pa 20 točk. Po 41. členu KPVIZ se kriteriji upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov, s katerimi razpolaga zavod (tj. tožena stranka) oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajen presežek delavcev. Ker je bila tožnica najnižje ocenjena, ji je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga.

10. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zaradi domnevne kršitve prepovedi diskriminacije, kar je bil po napačnem stališču sodišča prve stopnje ključni razlog za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Kot je poudarilo tudi Vrhovno sodišče RS, okoliščina, da je tožena stranka le v primeru tožnice, ne pa tudi ostalih delavcev, ki so z zdravniškimi potrdili ali drugimi listinami dokazovali, da imajo kronično ali ponavljajoče obolenje, podvomila v verodostojnost zdravniškega potrdila, ne pomeni nedopustne diskriminacije. Tožnica ni zatrjevala, posledično pa sodišče tudi ni ugotovilo tega, katere naj bi bile tiste osebne okoliščine, zaradi katerih je bila tožnica neenakopravno obravnavana. Tožena stranka je pojasnila, zakaj je podvomila v verodostojnost zdravniškega potrdila, ki ga je predložila tožnica. Ti razlogi ne kažejo na nedopustno diskriminacijo.

11. Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da za "postopek" redne odpovedi pri delodajalcu sicer ne veljajo postopkovne določbe ZPP in tako tudi ne določba četrtega odstavka 224. člena ZPP, da je dovoljeno dokazovati neresničnost v javni listini potrjenih dejstev. Vendar pa zaradi tega delodajalcu ne onemogočeno, da v okviru odločanja o presežnih delavcih ne bi smel opraviti presoje verodostojnosti zdravniškega potrdila. Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine.

12. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno poudarja, da sama pred podajo odpovedi zdravniškega potrdila tožnice ni preverjala prek izvedencev, ampak le pri njeni osebni zdravnici. V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP pa je v sodnem sporu dopustno preveriti, ali so dejstva v javni listini resnično ugotovljena. Zato je za oblikovanje pravilnih dokaznih zaključkov v zvezi z vprašanjem pravilnega točkovanja kriterija zdravstvenega stanja potrebno upoštevati tudi mnenje izvedenca medicinske stroke o tožničinem zdravstvenem stanju. Kot poudarja pritožba, je sodni izvedenec podal mnenje, da tožnica ni imela ponavljajočega se obolenja, v zvezi s katerim ji je bilo izdano zdravniško potrdilo.

13. Zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

14. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku upošteva navedena stališča in glede na izvedene dokaze presodi, ali je tožena stranka pri točkovanju v zvezi izbiro presežnega delavca ravnala pravilno, ko ni sledila vsebini spornega zdravniškega potrdila (v zvezi s tem naj upošteva utemeljenost pritožbenih navedb tožene stranke, da ji je sodišče prve stopnje nedopustno naložilo predložitev listin, ki jih nobena od strank ni predlagala). Nato mora presoditi zakonitost odpovedi tudi po vsebini - ali je podan v odpovedi zatrjevani poslovni razlog, zaradi katerega naj bi prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem je treba še ugotoviti odločilna dejstva, saj ugotovitve v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje (ki je svojo odločitev oprlo predvsem na ugotovljeno diskriminacijo) ne dajejo zadostne podlage za presojo utemeljenosti odpovednega razloga.

15. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka (165. člen ZPP).