Jedro

Prejemek, s katerim je razpolagal dolžnik, to je regres za letni dopust, ni izvzet iz stečajne mase, saj ni naveden med prejemki, ki jih določa 101. člen ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.

Da ni pogojev za odpust obveznosti, zadošča ugotovitev, da dolžnik krši obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP. To pomeni, da zadošča, da je brez vednosti in soglasja upravitelja sklenil pogodbo, katere predmet je bilo razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP).

Zaradi zahteve po enakem obravnavanju upnikov mora biti onemogočeno vsako dejanje, s katerim se posega v stečajno maso, ne glede na razloge, zaradi katerih je do takih posegov prišlo. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi pojasnjuje okoliščine, ki so ga vodile k sklenitvi sporazuma, kakšen je bil pri tem njegov namen, kakšne so njegove osebne in družinske razmere.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik in upnik krijeta vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru upnika A. A. (I. točka izreka) in postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni in ugovor upnika zoper odpust obveznosti zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik A. A. predlagal, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. V odgovoru na pritožbo je stečajni upravitelj navedel, da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in razlogi zanjo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik z delodajalcem sklenil sporazum, s katerim je svojo terjatev iz naslova regresa za letni dopust v višini 1.203,36 EUR, brez vednosti stečajnega upravitelja in na škodo stečajne mase, pobotal s svojo obveznostjo do delodajalca iz naslova nakupov v maloprodaji. Zaradi kršitve obveznosti po 1. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP je v skladu s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

7. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da sklenitev navedenega sporazuma predstavlja samovoljno razpolaganje z denarnimi sredstvi, ki tvorijo stečajno maso. V postopku osebnega stečaja spadajo v stečajno maso, poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP, tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku (prvi odstavek 389. člena ZFPPIPP). Prejemek, s katerim je razpolagal dolžnik, to je _regres_ za letni dopust, ni izvzet iz stečajne mase, saj ni naveden med prejemki, ki jih določa 101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da spada v stečajno maso, saj v zakonu ni podlage za njegovo izvzetje iz stečajne mase.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami o ogroženem eksistenčnem minimumu dolžnika in njegove družine, višje sodišče dodaja, da se tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, navezuje na 102. člen ZIZ, ki določa, da je na dolžnikove denarne prejemke za navadne denarne terjatve mogoče seči do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Iz pritožbe ni razvidno, da dolžnikovi skupni prihodki, vključno z _regres_om, ne presegajo zgoraj navedenega minimuma za preživetje njega in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Za uspešno uveljavitev navedenega izvzema bi moral dolžnik konkretizirano navesti podatke in predložiti dokaze, da njegov skupni prejemki ne presegajo zakonskega minimuma.

9. Pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da stečajna masa ni oškodovana, ker so bila sporna sredstva naknadno nakazana upniku, ki je vložil ugovor. Da ni pogojev za odpust obveznosti, zadošča ugotovitev, da dolžnik krši obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP. To pomeni, da zadošča, da je brez vednosti in soglasja upravitelja sklenil pogodbo, katere predmet je bilo razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Če je dolžnik sklenil pogodbo, za sklenitev katere nima poslovne sposobnosti, ne da bi ga pri tem zastopal upravitelj, taka pogodba nima pravnega učinka (drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP).

10. Pritožnik tudi ne more uspeti s pritožbenim izhodiščem, da je preprost delavec, ki nima znanja o tem, da je takšen sporazum, kot ga je sklenil, prepovedan. Pritožnik se namreč ne more sklicevati na nepoznavanje prava, saj v skladu s splošnim pravnim načelom _(ignorantia iuris nocet)_ nepoznavanje prava škoduje. Hkrati pa tudi ne drži pritožbeni očitek, da na omejitev poslovne sposobnosti ni bil opozorjen. Takšno opozorilo izhaja že iz vročenega in javno objavljenega Oklica o začetku postopka osebnega stečaja St ... z dne 3. 9. 2021, in sicer je v 12. točki navedeno, da stečajni dolžnik ne more samostojno (veljavno) sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem. Poleg tega pa je tudi s strani stečajnega upravitelja prejel Navodila in opozorila stečajnemu dolžniku z dne 7. 9. 2021, ki ravno tako vsebujejo navedbo o omejitvi njegove poslovne sposobnosti.

11. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Zaradi zahteve po enakem obravnavanju upnikov mora biti onemogočeno vsako dejanje, s katerim se posega v stečajno maso, ne glede na razloge, zaradi katerih je do takih posegov prišlo. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi pojasnjuje okoliščine, ki so ga vodile k sklenitvi takšnega sporazuma, kakšen je bil pri tem njegov namen, kakšne so njegove osebne in družinske razmere. Razlogi, zaradi katerih je prišlo do posega v stečajno maso, za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso pravno odločilni.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da obstaja razlog, ki ga je upnik uveljavil z ugovorom. V skladu s 403. členom ZFPPIPP lahko vsak upnik vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti. Ker ima vlagatelj ugovora v obravnavani zadevi položaj upnika, ima s tem tudi procesno legitimacijo za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Kršitev obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP je razlog za vložitev ugovora, da ni pogojev za odpust obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

13. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

14. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato svoje pritožbene stroške krije sam na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upnik A. A. sam krije stroške odgovora na pritožbo na podlagi 129. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.