Jedro

Sodišče prve stopnje se je prepričalo, da v času po zadnji določitvi stikov matere z njenima ml. otrokoma, ni prišlo do spremenjenih razmer, ki bi zaradi varovanja koristi otroka predstavljale utemeljen razlog za spremembo odločitve obsega stikov med predlagateljico - materjo in ml. otrokoma.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice (mame) za spremembo določitve stikov z dne 22.11.2012 (točka I. izreka) ter odločilo, da nosita udeleženca vsak svoje stroške pritožbenega postopka (točka II. izreka sklepa).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo predlagateljica z očitkom, da je bila uradna oseba A. A., ki je vodila postopek za izdelavo mnenja za sodišče na Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) pristranska, da se nasprotni udeleženec (oče) sam odloča, kdaj bo omogočil stike med ml. sinom B. B. in predlagateljico in jih postopoma kar ukinja ter, da je višina preživnine previsoka glede na to, da ima predlagateljica višino neto plače s prevozom in malico pod 1.000,00 EUR in nima za preživetje. V obrazložitvi navede, da je bila strokovna delavka CSD pristranska, ker je najprej zavlačevala od marca 2022 do septembra 2022 z razgovori ter dajala materi upanje, da bo lahko ml. sin B. B. imel več stikov in preživel z njo del počitnic, nakar ji je dala napačen termin za ključni razgovor na CSD. Oče oba otroka psihično obremenjuje, da imata posledice in je že načeto tako fizično kot psihično zdravje. Ml. C. C. je anoreksična, na tabletah, ml. B. B. pa ima psihične motnje od kar živi očetom in potrebuje psihoterapevta. V mesecu marcu je imela samo dva stika z B. B., s hčerko C. C. pa nič. Sama nima za golo preživetje, nima več avtomobila, ker si ga ne more privoščiti zaradi visoke preživnine. Neprestano vlaga vloge na CSD za denarno pomoč, ki jo prejme dvakrat na leto v višini 400,00 EUR, da komaj preživi. Zapadla je v psihično stisko, ker se iz dneva v dan bori za stike z otrokoma in denarjem, ker ji tudi za hrano ostane zelo malo. Sodišče naproša, da se ji omogoči brezplačno celodnevno izdelavo kliničnega psihološkega izvedeniškega mnenja, da bi se prišlo zadevi do konca glede njenega dejanskega psihičnega in zdravstvenega stanja, ki naj bi preprečevalo razširitev stikov z ml. otrokoma.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stiki med ml. otrokoma udeležencev 17-letno C. C. in 12-letnim B. B. so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1935/2018-4 z dne 14. 8. 2020. Obravnavani predlog je predlagateljica vložila 22. 11. 2021. Sodišče prve stopnje se je prepričalo, da v času po zadnji določitvi stikov matere z njenima ml. otrokoma, ni prišlo do spremenjenih razmer1, ki bi zaradi varovanja koristi otroka predstavljale utemeljen razlog za spremembo odločitve obsega stikov med predlagateljico - materjo in ml. otrokoma.

6. Sodišče druge stopnje ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Sodišče druge stopnje lahko ugotovljeno dejansko stanje preizkusi le v okviru izrecno konkretiziranih trditev v pritožbi, ki jih pritožnica ne podaja. Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo na podlagi skrbne presoje vsakega izvedenega dokaza ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. V točkah od 6 do 8 obrazložitve je navedlo zadostne razloge, zakaj izpodbijana odločitev v celoti upošteva največjo korist obeh otrok.

7. Sodišče je pravilno zaključilo, da okoliščine, s katerimi je predlagateljica utemeljevala svoj predlog po razširitvi stikov z ml. sinom, niso izkazane, ker predlagateljica, ki je bila v prejšnjem postopku s strani sodnega izvedenca psihiatrične stroke prepoznana kot oseba, ki ima težave z odvisnostjo od alkohola, ni zatrjevala in zato tudi ne dokazala, da bi se vključila v katero izmed oblik zdravljenja oziroma ni kako drugače dokazala svoje abstinence od uživanja alkohola. Iz obrazložitve delne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1935/2018-4 z dne 14. 8. 2020 izhajajo, kot glavni razlog za omejitev stikov predlagateljice z ml. otrokoma, resne težave z uživanjem alkohola in zaradi tega njeno ogrožanje otrok na stikih.

8. V obravnavanem postopku je sodišče ustrezno ocenilo mnenje CSD z dne 2. 11. 2022 ter tudi izpovedbo predlagateljice in ostale dokaze. CSD je v mnenju z dne 2. 11. 2022 navedel, da mati ni priložila dokaza o vključenosti v zdravljenje oziroma o zdravniškem nadzoru njene bolezni glede odvisnosti od alkohola ter upoštevaje tudi njene navedbe v svetovalnem razgovoru, da občasno še vedno popije steklenico piva, podal mnenje, da ni osnove za spremembo veljavne odločbe.

9. Glede očitkov predlagateljice o nepristranskosti svetovalcev na CSD, sodišče druge stopnje odgovarja, da so očitki presplošni. Iz v spis vloženih mnenj izhaja, da je bila vloga CSD razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, to je ugotovitev dejstev in strokovna ocena, ki jo morajo podali v funkciji ugotovitve največje koristi ml. otrok. Njihovo mnenje ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi strokovna ocena delavcev, ki imajo na tem področju specifična znanja. CSD je podal mnenje sodišču na podlagi svetovalnih razgovorov v okviru postopka varstva koristi otrok, in sicer je te razgovore opravil s predlagateljico, z nasprotnim udeležencem in z obema otrokoma. Iz razloga, ker v razgovoru z materjo kritičnosti do uživanja alkohola in z njim povezanim dejavnikom tveganja za varnost ml. B. B. ni zaznal, CSD ni podprl materine pobude o širitvi stikov in sicer vse dokler je pri njej prisoten sindrom odvisnosti od alkohola.

10. Sodišče je izvedlo tudi ostale listinske dokaze, na katere se v pritožbi sklicuje predlagateljica ter jih tudi ustrezno ocenilo (točka 8 obrazložitve), zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da se sodišče do njenih dokazov ni opredelilo.

11. CSD v mnenju poudarja, da naj ml. B. B. ohrani vsakodnevne telefonske stike z materjo ter, da naj se izvajajo stiki kot so bili nazadnje določeni. Tudi sodišče druge stopnje želi vzpodbuditi mater, da v želji po širitvi stikov z otrokoma, najde motiv za zdravljenje odvisnosti od alkohola. CSD je izpostavil tudi pripravljenost nasprotnega udeleženca - očeta, da sina B. B. odpelje k materi na dnevni stik v skladu z njegovo željo in s tem ustreže potrebi otroka po druženju z materjo. Ob tem se pričakuje od matere starševska odgovornost glede nealkoholiziranosti.

12. Sodišče druge stopnje skladno z določbo 361. člena ZPP odgovarja le na bistvene pritožbene očitke. V obravnavanem postopku ni bil predmet odločanja zvišanje oziroma znižanje preživnine, zato na očitke matere, da je višina preživnine previsoka, ne odgovarja.

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 154., 155. in 165. člena ZPP. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi, mora nasprotni udeleženec nositi sam svoje pritožbene stroške.

1 Določba osmega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (DZ): Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.