U-I-89/94

6/10-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Borisa Potrča iz Šoštanja, ki ga zastopa Janez Prislan, odvetnik v Velenju, na seji dne 6/10-1994

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 145. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik izpodbija ustavnost določbe, na podlagi katere je Zakon o dohodnini stopil v veljavo 1/1-1994, torej dva dneva po tem, ko je bil objavljen. Določbo 154. člena Ustave razlaga tako, da zakon lahko določi za začetek svoje veljavnosti rok, daljši kot petnajst dni, ne pa krajšega; če bi bilo dopustno tudi slednje, bi po njegovem rok petnajst dni, ki ga določa Ustava v prvem odstavku 154. člena, ne imel nobenega smisla; ko bi ustavodajalec hotel tako, meni pobudnik, bi pač določil, da začnejo predpisi veljati takrat, kot je določeno v njih samih.

Zakon o dohodnini pa je bil uveljavljen le dva dneva po objavi, tako da se ljudje z njim niso utegnili vnaprej seznaniti.

Ustavno sodišče naj zato izpodbijano določbo Zakona o dohodnini razveljavi.

Pobuda je očitno neutemeljena.

Rok od objave do uveljavitve predpisa ("vacatio legis") je res v prvi vrsti namenjen temu, da bi se tisti, ki se jih tiče, lahko z vsebino predpisa vnaprej seznanili. Smisel in pomen ustavne določbe, da začne predpis veljati petnajsti dan po objavi, je v tem, da uvaja splošno prakso petnajstdnevnega vakacijskega roka, ki ji zakonodajalec sledi vselej, kadar nima posebnih razlogov za podaljšanje ali skrajšanje tega roka, in ki velja tudi, kadar predpis ničesar ne določa o začetku svoje veljavnosti.

Nadaljevanje iste določbe: "če v njem ni drugače določeno" - pa pobudnik zmotno razume zgolj enostransko, torej kot pooblastilo organom, pristojnim za izdajanje predpisov, da določijo daljši rok uveljavitve predpisa, ne pa tudi krajšega. Jezikovna razlaga navedene ustavne določbe takega razumevanja ne dopušča. A tudi namenska razlaga izpodbijane določbe takega razumevanja ne dovoljuje: nekateri predpisi niso take narave, da bi se morali državljani z njimi seznanjati vnaprej; vsebina ali narava nekaterih predpisov ali posebne okoliščine pa lahko narekujejo, da morajo stopiti v veljavo takoj ali na določen datum, ker bi sicer lahko bil ogrožen njihov pričakovani učinek, ali iz drugih razlogov, ki so v splošnem interesu. Zakonodajalec zato mora imeti možnost, da posameznim predpisom določa krajši rok uveljavitve od običajnega. Ustava mu to možnost, kot je obrazloženo, tudi daje, presojo razlogov v posameznem primeru pa prepušča njemu.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS (Ur.l. RS, štev. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek