Jedro

Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presojalo pravni standard povprečno skrbnega lastnika stanovanjske hiše, še posebno ob okoliščini, ker je le-ta tega dne organiziral čajanko, na katero je prišlo več oseb, kot tudi glede na letni čas in ob temperaturah kakršne so bile tega dne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožena stranka tožniku odgovorna v celoti za škodo, ki mu je nastala v škodnem dogodku 18. 2. 2010. Tožnik se je poškodoval v škodnem dogodku 18. 2. 2012 na dvorišču zavarovanca tožene stranke, ko mu je spodrsnilo pri tem, ko je s potke stopil na asfaltno dvorišče, ki je bilo takoj za robnikom poledenelo. Sodišče je zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke vedel, da njegovo dvorišče visi, da se za robnikom vedno steka voda in da je na tem mestu že bilo ledeno tudi kdaj prej in da je vedel, da se bo pri njemu odvijala čajanka, na katero bo prišlo več obiskovalcev, zato bi na tem delu moral poskrbeti za posipanje s soljo in preprečiti zmrzovanje ter posledično morebitne padce. Tako je zaključilo, da obstaja protipravno ravnanje zavarovanca tožene stranke in z vmesno sodbo odločilo o odgovornosti le-te.

2. Zoper vmesno sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila in uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je odgovornost zavarovanca presojalo po strogih kriterijih in da bi moralo takšno ravnanje presojati glede na pravni standard povprečno skrbnega lastnika stanovanjske hiše. Kriteriji, ki jih je uporabilo sodišče so neživljenjski in v konkretni situaciji povprečno skrben lastnik stanovanjske hiše ne bi ravnal tako kot meni sodišče. Takšna skrbnost bi se lahko pričakovala le od profesionalca. Ponavlja, da ne obstaja prav noben predpis, ki bi lastnikom zasebnim stanovanjskih hiš nalagal, da morajo v zimskem času opravljati zimsko službo. Sporno dvorišče je bilo na dan škodnega dogodka počiščeno in suho. Vsi udeleženci so normalno prišli in tudi normalno odšli. Sklicuje se tudi na izpovedbo svojega zavarovanca, ki je povedal, da ni kazalo, da bo zmrznilo in da ni razmišljal, da bi moral posoliti tudi ta del. Meni, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi nesrečnega naključja in zato ne obstaja njihova odgovornost. Sicer pa je tudi tožnik pri hoji bil nepreviden in bi prav tako moral ravnati z enako skrbnostjo kot njihov zavarovanec. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se zahtevek po temelju zavrne in odloči o stroških postopka. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica s pritožbo dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ga v sodbi obširno obrazložilo, ne izpodbija. Bistvene okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje so: - pri zavarovancu tožene stranke F. P. je bila tega dne organizirana čajanka, ki so se je udeležili vaščani in na kateri je tožnik igral harmoniko, - tožnik se je v vmesnem času napotil po isti poti, po kateri je prišel, do avtomobila z namenom, da bi zamenjal harmoniko, - ob prihodu k F. P. je bilo zunaj še svetlo, ni bilo ledeno, ko pa je šel zamenjat harmoniko pa je bilo že temno in je, ko je stopil na asfalt, zaradi ledene površine padel in se poškodoval, - tožniku je spodrsnilo takoj, ko je stopil s potke na asfaltno dvorišče, hodil pa je po edini možni poti, - ta dan so bile temperature nad lediščem, zvečer pa pod lediščem, zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da je logično, da so tla zmrznila, saj je po tem delu tekla voda; zaključki sodišča so, da je bila površina na mestu padca poledenela.

5. Tožena stranka sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, vendar izrecno ne pove, v čem je takšna kršitev podana. Pritožbeno sodišče takšne kršitve ni našlo, saj ima sodba vse razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi pa tudi niso v nasprotju z dokazi. Sodišče prve stopnje je v sodbi natančno in obširno obrazložilo vse pravno pomembne okoliščine.

6. Drugi pritožbeni razlog, ki ga pritožnica s pritožbo uveljavlja je zmotna uporaba materialnega prava, pri tem pa se predvsem sklicuje na presojo sodišča v delu, ko je sodišče razlagalo odgovornost tožene stranke. Pritožba tudi v tem delu ni utemeljena. Obligacijski zakonik (OZ) res loči dve obliki skrbnosti, skrbnost dobrega gospodarja in pa skrbnost dobrega strokovnjaka (OZ, člen 6). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presojalo pravni standard povprečno skrbnega lastnika stanovanjske hiše, še posebno ob okoliščini, ker je le-ta tega dne organiziral čajanko, na katero je prišlo več oseb, kot tudi glede na letni čas in ob temperaturah kakršne so bile tega dne. Sodišče prve stopnje je v točkah 18 in 19 obrazložilo nedopustno ravnanje zavarovanca tožene stranke in pravilno navedlo, da ni potrebno, da obstaja pravni predpis, ki izrecno določa ravnanje lastnikov stanovanjskih hiš, saj velja splošno načelo prepovedi povzročanja škode, ki je uzakonjeno v 10. členu OZ. V točki 19 je pravilno obrazložilo odgovornost tožene stranke, pravilno navedlo, da je zavarovanec tožene stranke vedel, da njegovo dvorišče visi, da se za robnikom vedno steka voda in da je na tem mestu že bilo ledeno tudi kdaj prej, kot je tudi vedel, da se bo pri njemu odvijala čajanka, na katero bo prišlo več obiskovalcev, ki bodo hodili peš po tem delu. Zato so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da bi moral poskrbeti za posipanje s soljo in s tem preprečiti zmrzovanje ter posledično morebitne padce pravilni. Obrazložitev odgovornosti zavarovanca tožene stranke v točki 19 je prepričljiva in jo pritožbene navedbe ne morejo omajati. Res je bilo dvorišče na ta dan suho, vendar je sodišče ugotovilo, tega pa pritožnica ne izpodbija, da se je ob robu stekala voda, kar je zavarovanec tožene stranke vedel, zato bi tudi moral predvidevati, da lahko v takšnem letnem času pride tudi do zmrzali na tem delu. Pritožbene navedbe o tem, da je zavarovanec tožene stranke razmišljal tako kot razmišlja povprečno skrben lastnik stanovanjske hiše v vsakodnevnem življenju ob situaciji, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne morejo pripeljati do drugačnih zaključkov.

7. Iz načela prepovedi povzročanja škode izhaja ključni namen neposlovne odškodninske odgovornosti, ki je v njeni preventivni funkciji in sicer v pomenu, da daje udeležencem v razmerju ustrezno vzpodbudo, da ravnajo tako, da s tem zmanjšujejo verjetnost nastanka škodnega dogodka. Gre za vrednostno merilo, kako morajo ravnati povzročitelji škode, na tožencu pa je dokazno breme o tem, da je ravnal z dolžno skrbnostjo. Res je, da mora sodišče to načelo uporabiti sorazmerno in s pravo mero in da ravnanje vsebuje predvidljivost negativne posledice ravnanja oziroma se je potrebno vprašati ali gre za običajna tveganja, ki jih ljudje prevzamemo v vsakdanu. Protipravno ravnanje je vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Sodišče prve stopnje je z razumno mero obrazložilo takšno protipravno ravnanje zavarovanca tožene stranke, pri tem pa uporabilo ta pravni standard pravilno, saj je dovolj natančno opisalo okoliščine, v katerih bi se bil zavarovanec tožene stranke dolžan zavedati, da lahko pride do škodnega dogodka.

8. Pritožnica v pritožbi izpostavlja ravnanje oškodovanca in navaja, da bi se tudi od njega lahko zahtevalo skrbnejšo ravnanje, vendar nima prav. Sodišče prve stopnje je na te navedbe odgovorilo v točki 20 sodbe, ko je zaključilo, da tožnik ni soprispeval k škodnemu dogodku.

9. Sodišče prve stopnje je tako ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, določbo prvega odstavka 131. člena OZ in pravilno odločilo, da je zavarovanec tožene stranke v celoti odškodninsko odgovoren.

10. V skladu z določbo 353. člena ZPP je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP člen 165/1, 154/1).