Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, poleg tega zemljišča obsega še stavbna zemljišča, ki so bila predmet prodajne pogodbe, kupec po tej prodajni pogodbi izkazuje pravni interes za izpodbijanje odločbe o odobritvi pravnega posla v postopku po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), sklenjenega s sprejemnikom ponudbe?
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, poleg tega zemljišča obsega še stavbna zemljišča, ki so bila predmet prodajne pogodbe, kupec po tej prodajni pogodbi izkazuje pravni interes za izpodbijanje odločbe o odobritvi pravnega posla v postopku po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), sklenjenega s sprejemnikom ponudbe?
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka in tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep in odločbo toženke, št. 330-4552/2019-34 z dne 21. 10. 2020, s katerima je toženka upravne zadeve A. A., B. B., C. C. in tožnika združila v en postopek (1. točka izreka sklepa), zavrnila pritožbe A. A., B. B. in C. C. (2., 3. in 4. točka izreka odločbe), zavrgla tožnikovo pritožbo (5. točka izreka odločbe) ter zavrnila zahtevi A. A. in D. D. za povračilo stroškov pritožbenega postopka (6. in 7. točka izreka odločbe).
2. Tožnik je v tožbi menil, da bi moral drugostopenjski organ njegovo pritožbo obravnavati vsebinsko, saj odločitev prvostopenjskega organa o odobritvi pravnega posla, katerega predmet je kmetijsko zemljišče, ki se prodaja skupaj s stavbnima zemljiščem, posega v njegove pravice oziroma v njegovo pravno korist. S stranko z interesom C. C. je namreč sklenil prodajno pogodbo za stavbna zemljišča, ki so skupaj s kmetijskimi predmet pravnega posla, na katerega se nanaša odobritev. V zemljiški knjigi so na teh stavbnih zemljiščih vpisane tudi plombe v njegovo korist. 3. V obrazložitvi je Upravno sodišče sprejelo stališče, da tožnik ni izkazal pravnega razmerja do postopka odobritve pravnega posla s kmetijskim zemljiščem, ne glede na morebitno izkazano dejansko in ekonomsko korist, ki izhaja oziroma bi izhajala iz dogovora o sklenitvi prodajne pogodbe in sklenjenih kupoprodajnih pogodb. Navedlo je, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi šlo pri tožniku za enega izmed primerov, kot so bili določeni v času izdaje odločbe še veljavnem 18. členu ZKZ, tožnik pa ne v pritožbi niti v tožbi ni uveljavljal, da je predkupni upravičenec na podlagi ZKZ oziroma da je podal vlogo za odobritev pravnega posla za nakup kmetijskega zemljišča. Glede na to je tožnikov ugovor glede možnosti sodelovanja v postopku kot neutemeljen zavrnilo.
4. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pravnih vprašanj, ki se nanašajo na ponudnikovo vezanost na ponudbo v postopku po ZKZ, režim prodaje v primeru t. i. paketne prodaje oziroma prodaje kmetijskih in stavbnih zemljišč v kompletu ter pravni interes za izpodbijane odločbe o odobritvi pravnega posla v postopku po ZKZ v primerih, ko se z odločbo odobri pravni posel, sklenjen na podlagi ponudbe, ki obsega tudi stavbna zemljišča. 5. Predlog je delno utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Po presoji Vrhovnega sodišča je vprašanje pomembno z vidika pravice tretjih oseb do udeležbe v postopkih odobritve pravnega posla v primerih t. i. prodaje v paketu, pri kateri se nakup kmetijskega zemljišča pogojuje z nakupom stavbnega zemljišča. O tem vprašanju še ne obstaja izrecna praksa Vrhovnega sodišča, ob tem pa je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih v zvezi z odobritvami pravnih poslov.
7. Vrhovno sodišče je zato predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), pri čemer je vprašanje zaradi večje jasnosti preoblikovalo tako, da odraža bistvo pravne problematike, ki jo v svojih vprašanjih zajema predlagatelj.
8. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.