Jedro

Pogoj za litispendenco v izvršilnem postopku ni samo, da gre za postopka med istima strankama, za izterjavo istih terjatev, pogoj je tudi, da sta oziroma so v obeh postopkih ista izvršilna sredstva. V citiranih postopkih sta izvršilni sredstvi različni.

Nihče ne sme drugemu povzročati neutemeljene škode (načelo neminen laedere). Upnik je sicer upravičen do izdaje sklepa o izvršbi v tej zadevi, ni pa upravičen do plačila tako nastalih stroškov. Stroški predloga za izvršbo v tej zadevi torej niso potrebni stroški.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi v točki II in se v tem delu predlog za izvršbo zavrne, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil in zatrjeval kršitve pravil postopka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Bistvo ugovora in odločitve sodišča prve stopnje je vprašanje, ali med izvršilnima postopkoma I 8/2018 in I 9/2018 obstoji litispendenca. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji višjega sodišča pravilno odgovorilo, da litispendenca ne obstoji, saj je pogoj za litispendenco v izvršilnem postopku ne samo, da gre za postopka med istima strankama, za izterjavo istih terjatev, pogoj je tudi, da sta oziroma so v obeh postopkih ista izvršilna sredstva oziroma predmeti izvršbe (primerjaj VSL, sklep III Ip 651/2014 z dne 18. 8. 2014). Zadnji pogoj, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bil izpolnjen, saj sta izvršilni sredstvi v obeh izvršilnih zadevah različni. V postopku izvršbe I 9/2018 je sodišče dovolilo izvršbo na dolžnikove vrednostne papirje (višje sodišče je z vpogledom v spis I 9/2018 ugotovilo, da je sklep o izvršbi, vključno s stroškovno odločitvijo, že pravnomočen), v predmetni izvršbi pa izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet. 7. Utemeljeno pa pritožnik opozarja na stroške postopka. Upnik je v tej izvršilni zadevi predlagal izvršbo na dolžnikova sredstva pri OPP, ki jih ni označil (predlog je bil vložen na temelju četrtega odstavka 40. člena ZIZ). Niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor niti sedaj v pritožbenem postopku ni zatrjeval, da gre za premoženje, za katero je upnik bodisi kasneje izvedel (kar je tudi po naravi stvari izključeno, glede na vsebino predloga za izvršbo) bodisi ga je dolžnik kasneje pridobil. Nihče ne sme drugemu povzročati neutemeljene škode (načelo neminen laedere iz 10. člena Obligacijskega zakonika). Povedano drugače: upnik je sicer upravičen do izdaje sklepa o izvršbi, ni pa upravičen do plačila tako nastalih stroškov. Stroški predloga za izvršbo v tem postopku torej niso stroški iz 38. člena ZIZ. Podan je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, zato je višje sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, niso podani.

8. Pritožnik je uspel le glede stranske terjatve stroškov postopka, zato sam krije svoje pritožbene stroške (smiselno drugi odstavek 154. člen ZPP).