26. 5. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Toplaka, Begunje na Gorenjskem, na seji 26. maja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti pete alineje tretjega odstavka 21. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14) in šeste alineje tretjega odstavka Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za vrednotenje, ugotavljanje primernosti in selekcioniranje potencialnih kandidatov za člane organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedena pravna akta. Navaja, da je pogoj, da kandidat člana nadzornega organa družbe s kapitalsko naložbo države vsaj šest mesecev ni imel funkcije v politični stranki, nesorazmeren in diskriminatoren, ker ne razlikuje funkcij na lokalni ravni od tistih na državni ravni, kjer dejansko obstaja politična moč. Taka zakonodaja naj bi tudi vzpodbujala netransparentne načine delovanja. Pobudnik pravni interes utemeljuje z namenom kandidiranja za funkcije nadzora v družbah z lastništvom države in negativno oceno v postopu akreditacije, ki jo je prejel zaradi udejstvovanja v občinskem odboru politične stranke.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijana določba Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) opredeljuje pogoj, pod katerim Slovenski državni holding ne sme glasovati za kandidate za člane organov nadzora. Navedena določba torej na pravni položaj pobudnika ne učinkuje neposredno. Splošno načelo sorazmernosti (2. člen Ustave) ne more biti samostojno merilo za presojo skladnosti z Ustavo, temveč je vezano na ugotovljeni poseg v posamezno človekovo pravico,[1] česar pa pobudnik ne substancira. Ker lahko oseba, ki meni, da je bila ali je diskriminirana, v pravdnem postopku s tožbo zahteva tudi prenehanje diskriminacije,[2] izpodbijana določba Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za vrednotenje, ugotavljanje primernosti in selekcioniranje potencialnih kandidatov za člane organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.[3] Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo. Pri tem se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pobude.

3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako odločba Ustavnega sodišča št. U-I-123/11 z dne 8. 3. 2012 (Uradni list RS, št. 22/12), 10. točka obrazložitve in tam navedena odločba Ustavnega sodišča.

[2]Prim. 39. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 – ZVarD).

[3]To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).