Jedro

V delovnih in socialnih sporih zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo dne 2. 3. 2023 vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Psp 232/2022 z dne 16. 11. 2022. 2. Sklep izpodbija vložnik zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

V zvezi s 1. točko obrazložitve sklepa, da je bil s sodbo VII Ps 414/2002 z dne 13. 6. 2002 zavrnjen zahtevek za izplačilo starostne pokojnine od 21. 5. 2016 do 31. 3. 2019 navaja, da je bila osnova za tožbo njegova prošnja z dne 18. 9. 2019 za posredovanje podatkov koliko delovne dobe ima. Razlog naj bi bilo dejstvo, da ga je socialna delavka v zvezi z vlogo z dne 26. 5. 2016 spraševala, ali je dobil odgovor. Odgovora ni dobil. Zaradi osebnih ter zdravstvenih težav o tem sploh ni razmišljal, saj mu je 2. 8. 2016 zaradi hude demence umrla mama, sam se je zastrupil s smrtonosno bakterijo, dne 1. 4. 2019 pa so mu amputirali desno nogo. Socialna delavka ZPIZ-a naj bi mu 19. 9. 2019 poskrbela vlogo za pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki naj bi bila samovoljno preimenovana v zahtevo za pravico do starostne pokojnine. Zoper delavki A. A. in B. B. je vložil kazensko ovadbo. Kljub temu od delavk ZPIZ-a ni dobil dokazila, da 19. 9. 2019 ni vložil zahteve za pravico do starostne pokojnine, temveč pravico do invalidnine. Zoper sodbo VII Ps 1117/2021 se je pritožil, pritožbeno sodišče pa je sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo. Prepričan je, da je dokazal bistvo tožbe. Zahteva samo, da se ugotovi odgovornost osebe, ki je samovoljno ponaredila zahtevo za oceno invalidnosti v zahtevo za starostno pokojnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo procesnih določb, na katere pritožbeno sodišče v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku ( ZPP)1 pazi tudi po uradni dolžnosti.

5. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, skladnih z listinami sodnega spisa izhaja, da je predmet pritožbenega reševanja le dne 2. 3. 2023 vložena zahteva za varstvo zakonitosti (list. št. 87 – 93) zoper sklep opr. št. Psp 232/2022 z dne 16. 11. 2022 (list. št. 81 – 84). Prvostopenjska zavrnilna sodba, izdana na podlagi dne 1. 6. 2021 vložene tožbe zoper upravno odločbo z dne 13. 1. 2020 (A/1) o priznani pravici do starostne pokojnine v znesku 242,50 EUR na mesec od 1. 4. 2019 dalje je bila spremenjena in tožba s sklepom Psp 232/2022 z dne 16. 11. 2022 pravnomočno zavržena.

6. Ob takšnem procesnem stanju je zahteva za varstvo zakonitosti z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena. Pravna podlaga za zavrženje je podana v 33. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1), ki izrecno določa, da v delovnih in socialnih sporih zahteva za varstvo zakonitosti **_ni dovoljena_**. Tudi sicer lahko v skladu s 385. členom ZPP zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodne odločbe vlaga le državno tožilstvo. Pritožnik torej niti po ZPP ni bil aktivno legitimiran za vloženo izredno pravno sredstvo.

7. Preostale pritožbene navedbe, nanašajoče se na očitke o domnevno nerešeni zahtevi z dne 18. 9. 2019 za priznanje invalidnine in ne starostne pokojnine ki naj bi jo vložil že 26. 5. 2016, o smrti v družini, zdravstvenih težavah, sepsi, amputaciji noge, kazenski ovadbi zoper strokovni delavki ZPIZ-a in druge, za rešitev pritožbe zoper sklep o zavrženi zahtevi za varstvo zakonitosti pravno niso odločilne. Pritožbeno sodišče se v skladu s 360. členom ZPP do njih vsebinsko ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

8. Ker je zahteva za varstvo zakonitosti z dne 2. 3. 2o23 iz procesnih razlogov zakonito zavržena, je potrebno pritožbo na podlagi 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.