Jedro

Tožnik za čas odsotnosti pri toženi stranki od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 ni imel odobrenega letnega dopusta. S tem je tožnik kršil določbo 165. člena ZDR, kjer je določeno, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Zato je obstajal utemeljen razlog po 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ...1 z dne 23. 9. 2011, s katero je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi štev. ... z dne 11. 11. 2008, nezakonita in se kot taka razveljavi, zato tožeči stranki na podlagi te odpovedi delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 28. 10. 2011, temveč še vedno traja in je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, jo od vključno 29. 10. 2011 prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi ter tožeči stranki izročiti kopijo te prijave in ji za ves čas, ko ni delala, plačati izpadle dohodke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo pravočasno vlaga pritožbo tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Nasprotuje ugotovitvi sodišča iz 12. točke obrazložitve, da tožnik za obdobje od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 ni imel odobrenega koriščenja dopusta, zaradi česar je bil neupravičeno odsoten z dela. Sklicuje se na izpovedi zaslišanih prič v ponovljenem postopku, da je bil tožniku odobren oziroma odrejen dopust. Meni, da je zaradi odmaknjenosti dogodkov in različnosti vprašanj razumljivo, da priči nista povsem enako izpovedali. Zatrjuje, da sta priči trdno stali za trditvami, da sta bili prisotni, ko je bil tožniku odobren dopust, pri čemer je ena od prič to odobritev razumela kot nalog tožniku, naj gre na dopust, da naj torej izkoristi pravico, ki mu pripada. Ker mu je bilo koriščenje dopusta odobreno, meni, da ni neupravičeno izostal z dela, zato je odpoved nezakonita. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zahtevku tožnika v celoti ugodi in mu tožena stranka povrne stroške postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroške pritožbe tudi priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik v pritožbi sicer navaja, da izpodbija sodbo v celoti, vendar pa je glede na njegov pravni interes za pritožbo višje sodišče štelo, da se pritožuje le zoper tisti del sodbe, v katerem je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen (I. točka izreka in II. točka izreka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da sam nosi svoje stroške postopka), saj ta odločitev zanj ni ugodna (medtem ko je odločitev o tem, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka, za pritožnika ugodna), ter sodbo v tem delu preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopki – ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR v 3. alineji prvega odstavka 88. člena kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu opredeljuje kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). Glede izrabe letnega dopusta je v 165. členu ZDR določeno, da se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

6. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnilo na podlagi ugotovitve, da za obdobje od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 tožnik ni imel odobrenega letnega dopusta, saj mu aprila 2011 A.A. ni odobril oziroma odredil koriščenja letnega dopusta za leto 2011. Višje sodišče verjame dokazni oceni sodišča prve stopnje glede vprašanja odobritve letnega dopusta za sporno obdobje, saj je sodišče prve stopnje skrbno in prepričljivo dokazno ocenilo izvedene dokaze, razlogi so razumljivi, dokazna ocena sodišča prve stopnje pa tudi v celoti skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Pritožbeno sodišče z dokazno oceno sodišča prve stopnje v celoti soglaša in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. Tako v nadaljevanju sodbe višje sodišče odgovarja le na pritožbene navedbe.

7. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi sodišče moralo slediti izpovedi z njegove strani predlaganih prič, ki sta bili zaslišani v ponovljenem postopku, pa višje sodišče ugotavlja, da je priča B.B. sicer res izpovedala, da je delovodja A.A. tožniku odredil prisilni dopust, kar pa ob dejstvu, da je bila tedaj tožniku odrejena izraba preostanka letnega dopusta za leto 2010, ne potrjuje tožnikove trditve, da je imel odobren tudi letni dopust leto 2011 za sporno obdobje. Priča C.C. je izpovedala, da je bila tožniku odrejena izraba starega in novega letnega dopusta, vendar pa je sodišče prve stopnje glede na druge izvedene dokaze, časovno oddaljenost dogodka in dejstvo, da je v delu, ki se nanaša na novi dopust, priča B.B. ni potrdila, pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi mu bil odobren tudi letni dopust za obdobje od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011. Ob tem višje sodišče dodaja, da ima za ugotavljanje vprašanja, ali je bil tožniku odobren letni dopust v navedenem obdobju, največjo težo izpoved tožnikovega nadrejenega A.A., to pa potrjujejo tudi drugi dokazi (razen izpovedi priče C.C.).

8. Višje sodišče v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka podala tožniku odpoved skladno z določbo drugega odstavka 88. člena ZDR, saj je bil ugotovljen utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

9. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP).