Jedro

Vlagatelj pobude za podelitev javnega pooblastila s tem dejanjem ne pridobi položaja stranke ali stranskega udeleženca, saj z vložitvijo pobude ne pridobi nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica), ki jo je vložila zaradi molka tožene stranke v zvezi s podelitvijo javnega pooblastila na področju zdravstvene in babiške nege (1. točka izreka); zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka); na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da gre v tem primeru za postopek javnega natečaja, pri katerem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila o javnem razpisu, kot to določa 87. d člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej). Zato ni podan molk organa, kot ga opredeljuje določba 28. člena ZUS-1. Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN), ki med drugim ureja tudi postopke javnih natečajev, namreč takega pravnega sredstva v primeru, ko upravni organ po sprejemu pobude ne nadaljuje postopka javnega natečaja, ne predvideva. Ker je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, niso podane procesne predpostavke za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe, zato je zahtevo zavrglo.

3. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je možen upravni spor v zvezi s podelitvijo javnih pooblastil, saj se je postopek v zvezi s tem že začel. Tožena stranka je s svojim ravnanjem posegla v pravni položaj tožnice, zato ta mora imeti pravno varstvo. Ker drugega pravnega varstva ni, je možen edino upravni spor. Tožnica izpolnjuje vse pogoje za podelitev javnega pooblastila. Tožena stranka sama ni usposobljena za opravljanje zadev, ki jih je (do sedaj) opravljala tožnica. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za postopek javnega natečaja, pri katerem se smiselno uporabljajo določbe ZJN. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o zadevi tako, kot je predlagano s tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe, priglaša pa tudi pritožbene stroške.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz dejanskega stanja v obravnavani zadevi izhaja: da je tožnica na podlagi 87. d člena ZZDej podala toženi stranki pobudo z obrazloženim interesom za izvajanje javnih pooblastil; da je tožena stranka izdala odločbo, št. 014-24/2011-6 z dne 23. 3. 2012, s katero je sprejela pobudo za podelitev javnega pooblastila zbornici oziroma strokovnemu združenju s področja zdravstvene in babiške nege; da je v obrazložitvi navedene odločbe tožena stranka navedla, da bo pričela s postopkom javnega razpisa in oddajo storitve javnega pooblastila zbornici oziroma strokovnemu združenju s področja zdravstvene in babiške nege; da tožena stranka v Uradnem listu RS ni objavila začetka postopka podelitve javnega pooblastila, kot bi to morala storiti na podlagi 87.d člena ZZDej; da je tožena stranka postopek v zadevi podelitve javnega pooblastila tožnici s sklepom, opr. št. 014-24/2011/26 z dne 23. 7. 2012, ustavila.

7. Iz vsebine tožbe izhaja, da je vložena zaradi molka tožene stranke (ker odločbe o sprejemu pobude ni objavila v Uradnem listu RS in ker ni nadaljevala postopka za podelitev javnega pooblastila), v tožbenem zahtevku pa predlaga, da ji sodišče (v sporu polne jurisdikcije) samo podeli javno pooblastilo.

8. V obravnavanem primeru je sporno, ali lahko tožnica v primeru, kot je obravnavani, vloži tožbo zaradi molka organa (tretji odstavek 5. člena v povezavi z 28. členom ZUS-1).

9. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica takega sodnega varstva v upravnem sporu nima.

10. Tožena stranka je z odločbo, št. 014-24/2011 z dne 23. 3. 2012, sprejela pobudo tožnice za podelitev javnega pooblastila zbornici oziroma strokovnemu združenju s področja zdravstvene in babiške nege, v odločbi pa se je sklicevala na določbo 87. d člena ZZDej-2. Ta določa, da zbornica ali strokovno združenje ministru, pristojnemu za zdravje, lahko poda pobudo z obrazloženim interesom za izvajanje javnih pooblastil. Minister, pristojen za zdravje, ob upoštevanju javnega interesa ter načela racionalne rabe javnega premoženja odloči o pobudi v roku enega meseca od njenega prejema. Začetek postopka podelitve javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu RS. Izbira se opravi na javnem natečaju ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu.

11. V obravnavanem primeru pristojni minister po izdaji odločbe o sprejemu pobude te ni objavil v uradnem listu in ni nadaljeval postopka. Po mnenju Vrhovnega sodišča tožnica kot vlagateljica pobude s tem dejanjem ni pridobila položaja stranke (ali položaja stranskega udeleženca) v postopku podelitve javnega pooblastila. Zaradi same vložitve pobude tožnica ni pridobila nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic oziroma pravnih koristi.

12. Položaj stranke bi tožnica lahko pridobila šele s prijavo na javni natečaj, ki bi ga minister, pristojen za zdravje, objavil na podlagi citirane določbe 87. d člena ZZDej in ZJN. Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja pa ureja Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki v 2. členu določa, da je pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom (prva alineja), revizijskem postopku, ki poteka pred državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov o oddaji javnih naročil (druga alineja) in sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (tretja alineja).

13. Poleg navedenega Vrhovno sodišče poudarja, da je možno tožbo zaradi molka organa na podlagi ZUS-1 vložiti samo v primeru, če stranki upravni akt ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Določba 87. d člena ZZDej pa ne predvideva izdaje nobenega upravnega akta v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. V postopku podelitve javnega pooblastila po ZZDej v upravnem postopku (z upravno odločbo) odloči šele minister o podelitvi javnega pooblastila na podlagi drugega odstavka 87. e. člena ZZDej. V času od prejema pobude pa do odločanja ministra o podelitvi javnega pooblastila pa ne gre za upravno odločanje, ki bi moralo imeti za posledico izdajo upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, zato tudi tožba na podlagi tretjega odstavka 5. člena v povezavi z 28. členom ZUS-1 v nobenem primeru (tudi če bi tožnica v postopku pred prijavo na javni natečaj imela položaj stranke ali stranskega udeleženca) ne bi bila mogoča. 14. Ker torej tožba v upravnem sporu v postopku, kot je obravnavani, ni dovoljena, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 15. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo, je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

16. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1. 17. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).