Jedro

SPZ je res opustil konstrukcijo posesti pravice in varstvo služnosti na tej podlagi. Vendar pa je tudi po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti, in sicer na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna na lastne stroške odstraniti kovinsko ograjo s kovinskima stebričkoma, dolžine približno 3 m in višine približno 1 m, ki se nahaja pod nadstreškom objekta na parc. št. 259/2, k. o. ..., na trasi služnostne poti, ki poteka po parc. št. 259/2 in 259/4, obe k. o. ..., last tožene stranke (I. točka izreka). Toženi stranki je v bodoče prepovedalo kakršnokoli poseganje ali oviranje soposesti parc. št. 259/2 in 259/4, k. o. ..., po katerih poteka služnostna pot, ugotovljena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju opr. št. P 89/2006 z dne 18. 6. 2009 (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.579,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka (toženec) iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, podredno, da sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit. Tožba zaradi motenja posesti v zvezi z obstojem in izvrševanjem služnostne pravice ni dopustna, ne obstaja tožbeni zahtevek zaradi posestnega varstva na stvarni služnostni pravici in je treba tožbeni zahtevek zavrniti kot neutemeljen. Tožeča stranka (tožnica) ni nikoli prišla na naroke, na njih ni bila zaslišana in tako ni bilo dokazano, v čem in na kakšen način naj bi bila motena posest tožnice, če služnostne pravice ne izvršuje in nima posesti. Iz izreka sklepa izhaja, da ima tožnica soposest na parc. št. 259/2 in 259/4, k. o. ..., vendar tožnica nima posesti niti soposesti na tej nepremičnini. Postavljeni tožbeni zahtevek tožnice ni opredeljen s potrebnimi oznakami nepremičnin (ID oznake), pač pa s starimi oznakami nepremičnin, zato je zahtevek nesklepčen. Za nedoločno postavljen tožbeni zahtevek tožnica nima pravnega interesa. Pravni institut tožbe zaradi motenja posesti ni primeren in pravno dovoljen za varstvo stvarne služnostne pravice. Služnostne pravice ne uporablja in ne potrebuje tožnica, pač pa ima ekonomski interes A. K. Tako bi moral tožbo vložiti A. K. in ne tožnica. Med pravdnima strankama je že bila podobna pravdna zadeva zaradi motenja posesti, izdan je bil sklep Okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 29. 5. 2008, iz katerega izhaja, da posestno varstvo ni pravno utemeljeno na stvarni služnostni pravici. Toženec poudarja še, da zemljišče parc. št. 266, k. o. ..., last tožnice, ni neposredno sosednje oziroma mejno zemljišče z nepremičnimami v lasti toženca. Ne gre za med seboj sosednja zemljišča, prav tako ima parcela tožnice neposreden dostop do javne ceste, torej tožnica ne potrebuje posestnega varstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede navedb toženca, da tožba zaradi motenja posesti v zvezi z obstojem in izvrševanjem služnostne pravice ni dopustna in ni primeren in pravno dovoljen institut za varstvo stvarne služnostne pravice, ter opozarjanja na zadevo P 85/2007 Okrajnega sodišča v Črnomlju, v kateri je bil zahtevek na posestno varstvo služnostne pravice zavrnjen, je ugotoviti, da je Stvarnopravni zakonik (SPZ) res opustil konstrukcijo posesti pravice in varstvo služnosti na tej podlagi(1). Vendar pa je tudi po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti, in sicer na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu. SPZ namreč za priznavanje položaja posesti ne zahteva izvrševanja oblasti na celotni stvari, ampak zadošča že delna oblast nad stvarjo. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno oblast, čeprav je sam temelj pri odločanju o posestnem varstvu nepomemben. Pri posestnem varstvu vsebine služnosti zato zatrjevanje služnosti niti ni potrebno. Zadošča, da se dokaže (delna) oblast nad stvarjo in v tem obsegu je treba priznati tudi posestno varstvo. Za takšen primer gre tudi v tej pravdni zadevi. Tožnica namreč zahteva, da toženec odstrani kovinsko ograjo, ki se nahaja na trasi služnostne poti, ki poteka po parc. št. 259/2 in 259/4, k. o. ..., ter prepoved bodočega poseganja ali oviranja soposesti parc. št. 259/2 in 259/4, k. o. ... (po katerih poteka služnostna pot). Zaključki sodišča, da v tem pravdnem postopku tožnica ni postavila tožbenega zahtevka zaradi motenja posesti pravice so tako pravilni. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi bilo treba iz navedenega razloga tožbeni zahtevek zavrniti.

5. Neutemeljena je navedba o nesklepčnosti tožbenega zahtevka, ker ni opredeljen z ID oznakami, temveč s starimi oznakami nepremičnin. Ne gre za odločitev oziroma sklep, ki bi bil podlaga za vpis v zemljiško knjigo, pač pa oznake nepremičnin služijo le za opredelitev zahtevka, ki je z oznakami natančno opredeljen in določen. Pravdnima strankama je tako znano, za katere nepremičnine v naravi gre.

6. Dejstvo, da tožnica ni prišla na narok za glavno obravnavo in ni bila zaslišana, še ne pomeni, da ni bilo dokazano v čem in na kakšen način je bila motena posest tožnice, kot tudi ne, da tožnica nima posesti, saj je sodišče izvedlo druge dokaze. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da tožnica izvaja služnostno pravico voženj po služnostni poti, ki vodi pod nadstreškom objekta na parc. št. 259/2, k. o. ... in je z izvajanjem služnostnih voženj tožnica izvajala oblast na stvari v smislu soposesti parc. št. 259/2 in 259/4, kar je odločilno. Navedba, da tožnica nima posesti (oziroma soposesti) se tako izkaže za neutemeljeno, kot tudi navedba, da bi moral tožbo vložiti A. K. 7. Ker je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imela tožnica soposest na spornih nepremičninah toženca in je bila posest motena s strani toženca (slednjih ugotovitev toženec v pritožbi ne izpodbija), je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odredilo odstranitev kovinske ograje (vrnitev odvzete posesti) in prepoved nadaljnjega motenja (so)posesti. Odločitev je skladna s 33. in 34. členom SPZ in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

8. Navedbi, da (med parcelo v lasti tožnice in parcelami v lasti toženca) ne gre za med seboj sosednja zemljišča, in da ima zemljišče v lasti tožnice neposreden dostop do javne ceste, za odločitev v sporu o motenju posesti nista pravno relevantni, zato sodišče druge stopnje nanju ne odgovarja.

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Op. št. (1): Za razliko od prej veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki je v tretjem odstavku 70. člena določal, da ima posest stvarne služnosti, kdor dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti.