Jedro

Popravek se mora nanašati na bistveno vsebino prispevka.

Tožnikova zahteva za objavo popravka ne vsebuje le golega zanikanja ali celo potrjevanja zapisanega. Popravek izpodbija in bistveno dopolnjuje navedbe v članku. S popravkom tožnik vsebinsko zanika vandaliziranje in grožnje. Zanikanje dopolnjuje z bistvenimi podatki, ki njegovo udeležbo na protestih postavljajo v drugačen kontekst, kot ga je povprečen bralec razbral iz spornega članka.

Objavo popravka je dopustno odkloniti, če je popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oz. od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep o stroških (III. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 268,79 EUR nadomesti z zneskom 447,98 EUR.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti 324,78 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je ugodilo tožnikovemu zahtevku za objavo popravka v zvezi s člankom na spletni strani www...si z naslovom "(Foto) Kdo bo A. povedal: dovolj je vandaliziranja tuje lastnine in nizkotnih groženj v stilu afganistanskih talibanov!", ki je bil objavljen 31. 8. 2021. Ugotovilo je, da niso podani odklonitveni razlogi, na katere se je skliceval toženec. V II. točki izreka je odločilo, da mora toženec popravek objaviti najkasneje v roku 48 ur od prejema te sodbe, na način, da bo popravek objavljen v taki obliki in na takem mestu, da ima njegova objava povsem enako vrednost kot prispevek, na katerega se nanaša. Tožencu je naložilo povračilo 268,79 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnik izpodbija III. točko izreka, v kateri je bilo odločeno o povračilu pravdnih stroškov, toženec pa tožniku oporeka obstoj interesa in opozarja na obstoj odklonitvenih razlogov iz 2. in 6. alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih1. 3. Tožnik v pritožbi opozarja na napačen seštevek priznanih pravdnih stroškov. Skladno z Odvetniško tarifo2 mu je bila priznana nagrada za sestavo tožbe v višini 300 točk ter za pristop na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo v višini 300 točk. Seštevek vseh priznanih stroškov znaša 600 točk, ob upoštevanju materialnih stroškov iz tretjega odstavka 11. člena OT – ti znašajo 12 točk – in 22 % DDV (80,78 EUR) znaša pravilni znesek pravdnih stroškov 447,98 EUR. Dosojenih bi mu moralo biti 179,19 EUR več, kot izhaja iz III. točke izreka izpodbijane sodbe.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in spremeni III. točko izreka sodbe tako, da tožencu naloži v plačilo 447,98 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Toženec v pritožbi izraža nestrinjanje s celotno odločitvijo sodišča. Izpostavlja materialnopravno podlago ter opozarja na odsotnost tožnikovega interesa za objavo popravka. Prvi odstavek popravka ne vsebuje zanikanja ali poprave zatrjevanih napačnih/neresničnih navedb, niti prikaza drugih/nasprotnih dejstev. Golo zanikanje pa ne zadostuje. V članku, ki ga je sicer res treba upoštevati kot celoto, je o tožniku zapisano le, da se je pridružil protestnikom Aktiva X; v nadaljevanju pa je podana vrednostna sodba, da je "fant" rad vedno tam, kjer ustvarijo probleme, nato pa obsojajo vlado z vsemi možnimi žaljivkami. Teh navedb v popravku ni zanikal. Nasprotno. V zahtevi za objavo popravka želi objavo prav tistega, kar je v članku že zapisano. Odločitev predstavlja nedopusten poseg v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Ni razloga za objavo, da je šlo za "sodelovanje v protestni akciji zoper fašizem in nacizem ter za zahtevo, da se "Društvu Y odvzame status kulturne organizacije v javnem interesu". S temi navedbami se ne zanikajo in ne dopolnujejo navedbe v članku; da je šlo za protestno akcijo, je iz članka razvidno. Iz članka jasno izhaja, kaj je mišljeno s pojmom "vandaliziranje". Tožnik ne zanika, da so bili na oknih obešeni plakati z napisom "Lej golazen ste. Golazen boste ostal. Dokler se vas ne spuca". Le zatrjuje, da stavba ni bila poškodovana. To pa ne predstavlja zanikanja navedb oz. prikaza drugih nasprotnih dejstev in okoliščin. Tožniku se v članku ni očitalo avtorstvo prej citiranega spornega zapisa, zato ni podlage za objavo popravka z vsebino, „da gre za objavo, ki jo je na družbenih omrežjih podal predsednik Društva Y“. Ugotovitev sodišča, da naj bi se tožniku neposredno očitalo vandaliziranje tuje lastnine in podajanje groženj, ni resnična. Poleg tega je nezakonita odločitev v delu, da je treba popravek objaviti v roku 48 ur od prejema sodbe. Pred pravnomočnostjo objave popravka ni mogoče zahtevati.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in tožbo zavrne3 ter tožniku naloži plačilo stroškov postopka. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

5. Tožnik je na toženčevo pritožbo odgovoril. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, naziranjem in zaključkom sodišča. Predlaga zavrnitev toženčeve pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

6. Pritožba tožnika je utemeljena, toženčeva pa ni utemeljena.

**O pritožbi toženca**

7. Pravica do popravka objavljenega obvestila je zagotovljena na ustavni ravni (40. člen Ustave RS). Tistemu, ki je bil z objavo prispevka prizadet v svojih pravicah in interesih, omogoča, da se odzove na objavljene informacije in sodeluje v javni razpravi, ki ga zadeva. Po drugi strani pa popravek objavljenega obvestila – kot pravilno opozarja toženčeva pritožba – nujno posega v ustavno varovano svobodo izražanja in svobodno gospodarsko pobudo.4 Zato je treba v tovrstnih zadevah, ko je v nasprotju več enakovrednih ustavnih pravic, v vsakem primeru skrbno pretehtati, kateri izmed njih v koliziji je treba nuditi pravno varstvo. Pravica do popravka je najprej namenjena varovanju osebnostnih pravic, ker omogoča predstavitev pogleda prizadete osebe. Po drugi strani pa varuje tudi pravico javnosti do celovite in nepristranske obveščenosti.5

8. Določba 26. člena ZMed predstavlja izhodiščno materialnopravno podlago v obravnavani zadevi. Prizadeta oseba v svojih pravicah ali interesih v zahtevi za objavo popravka zanika/popravi zatrjevane napačne ali neresnične navedbe v besedilu, lahko pa popravek zajema navajanje/prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Sodišče je v obravnavani zadevi napravilo široko in skrbno presojo okoliščin, ki predstavljajo podlago za objavo popravka. Popravek se mora nanašati na bistveno vsebino prispevka in temu je bilo v obravnavani zadevi tudi zadoščeno. Tožnik se je odzval na tiste navedbe, ki so v spornem članku posegle v njegov interes. Njegov popravek je vsebinski; iz njega je jasno razvidno, katere navedbe zanika ter s katerimi dejstvi in okoliščinami jih izpodbija/dopolnjuje. Vse te kriterije je sodišče pravilno uporabilo. Opravilo je tehtno presojo o osrednji sporočilnosti članka, s katerim je bilo poseženo v tožnikove interese. Tudi po presoji pritožbenega sodišča popravek vsebinsko in jasno odgovarja na zapis v članku.

9. Tožnikov interes za objavo popravka je nedvomno podan. V izpodbijani sodbi ga je sodišče v točkah 10 - 20 prepričljivo utemeljilo. Tem ugotovitvam pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Izkazuje ga že sam naslov članka "Kdo bo A. povedal: dovolj je vandaliziranja tuje lastnine in nizkotnih groženj v stilu afganistanskih talibanov," ter pod naslovom tožnikova fotografija, poleg nje pa fotografija oken stavbe Ministrstva za kulturo, na katerih so nalepljeni plakati.

10. Tožnik je pravzaprav osrednji akter tega članka, saj je umeščen v središče dogajanja, kot je pravilno ugotovilo že sodišče. Povprečno skrben bralec je iz članka lahko razbral, (1) da je (tudi) tožnik vandaliziral stavbo Ministrstva za kulturo, (2) da je pri tem nastala škoda in (3) da je bil udeležen pri nizkotnih grožnjah v stilu afganistanskih talibanov. Toženčeva pritožba si neuspešno prizadeva za zmanjšanje ostrine in želi prikazati, da je o tožniku v članku zapisano le, da se je pridružil protestnikom Aktiva X ter da je "fant" rad vedno tam, kjer ustvarijo probleme, nato pa obsojajo vlado z vsemi možnimi žaljivkami. Povprečno skrben bralec pa je glede na to, kako je članek koncipiran, lahko razbral več. Namreč, da je (tudi) tožnik vandaliziral stavbo Ministrstva za kulturo, povzročil škodo in podajal nizkotne grožnje v stilu afganistanskih talibanov.

11. Tožnikova zahteva za objavo popravka ne vsebuje le golega zanikanja ali celo potrjevanja zapisanega. Popravek izpodbija in bistveno dopolnjuje navedbe v članku. S popravkom tožnik vsebinsko zanika vandaliziranje in grožnje. Zanikanje dopolnjuje z bistvenimi podatki, ki njegovo udeležbo na protestih postavljajo v drugačen kontekst, kot ga je povprečen bralec razbral iz spornega članka. Poleg dobesednega zanikanja navedb o vandaliziranju stavbe in nizkotnih grožnjah ter nastanku škode so v popravku nanizana nasprotna dejstva, ki članek bistveno dopolnjujejo in popravljajo. V popravku so pojasnjeni razlogi za tožnikovo nahajanje pred stavbo Ministrstva za kulturo. Ti niso bili v vandaliziranju stavbe in povzročanju škode, temveč v izvajanju protestne akcije zoper fašizem in nacizem, s katero je tožnik kot član Aktiva X zahteval od Ministrstva za kulturo, da Društvu Y odvzame status kulturne organizacije v javnem interesu. Stavba ministrstva pa pri tem ni bila poškodovana. Tožnik v popravku poudarja, da ni podajal nikakršnih groženj; besedilo na plakatih "Lej golazen ste. Golazen boste ostal. Dokler se vas ne spuca", ki je v članku prepoznano kot grožnja, pa ni njegovo, ampak gre za izjavo, ki jo je na družbenih omrežjih podal predsednik Društva Y. 12. V obravnavani zadevi je zadoščeno kriterijem, ki jih za objavo popravka določa ZMed. S popravkom se je vzpostavil logičen diskurz, ki povprečnemu bralcu omogoča oblikovanje racionalnega stališča o prispevku. Logičen diskurz omogoča zanikanje nosilnih navedb prispevka, kar je tudi značilnost konkretnega primera. Glede ostalih navedb pa ponuja pojasnila, ki omogočajo celovitejše mnenje o zadevi.

13. Neutemeljen je pritožbeni ugovor o obstoju odklonitvenega razloga iz 6. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Objavo popravka je dopustno odkloniti, če je popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oz. od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša. Te določbe se ne sme razlagati ozko; presoja nesorazmernosti ne pomeni le presoje števila vrstic besedila popravka. Presoja mora izhajati iz vsebinskega izhodišča in ne zgolj količine6. V okvir članka, ki posega v tožnikovo pravico oziroma interes, sodi tako naslov članka kot tudi zapisi v okvirih; še posebej povedne pa so fotografije, ki imajo močno sporočilno vrednost. V obravnavani zadevi pa tako vsebinska kot količinska primerjava ne pokaže nesorazmerja v dolžini obeh tekstov, ki bi bilo lahko razlog za zavrnitev objave popravka. Zahtevani popravek ni nesorazmerno daljši od članka, na katerega se nanaša, zato tudi ta razlog za zavrnitev objave ni podan. Upoštevati je namreč treba celotno grafično podobo in dejstvo, da je tožnik za povprečnega bralca osrednji akter spornega članka.

14. Toženec izpodbija II. točko izreka sodbe, v kateri se mu nalaga objava popravka „najkasneje v roku 48 ur od prejema te sodbe“. Meni, da objave popravka pred pravnomočnostjo prvostopenjske sodbe ni mogoče zahtevati. V tem delu je treba pritožniku pritrditi. Vendar pa kljub temu takšna odločitev sama po sebi še ni nezakonita. Povezati jo je treba z določbo procesnega zakona, ki ureja vprašanje pravnomočnosti sodnih odločb. Upoštevaje 319. člen ZPP je pravnomočna sodba, v kateri je odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. Odločitev v II. točki izreka je zato nujno treba povezati s prej citirano določbo procesnega zakona. Šele takrat nastopi vezanost strank na vsebino sodne odločbe.

15. Glede na pojasnjeno so toženčevi pritožbeni očitki neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je toženčevo pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča. **O pritožbi tožnika**

16. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče pri izračunu pravdnih stroškov napravilo napako. Za sestavo tožbe mu je priznalo 300 točk, enako število točk pa tudi za pristop na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo 14. 2. 2020, nato pa zaključilo, da to skupaj znaša 360 točk. Tak seštevek je napačen, zato je pritožbeno sodišče sledilo tožnikovi pritožbi in mu za obe procesni dejanji priznalo 600 točk. K temu je skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT prištelo tudi materialne stroške, ki znašajo 12 točk, in 22 % DDV (80,78 EUR). Tožnik je tako upravičen do povračila pravdnih stroškov v znesku 447,98 EUR. Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških spremenilo in prisojeni znesek 268,79 EUR nadomestilo z zneskom 447,98 EUR.

17. Tožnik je s pritožbo uspel, zato je upravičen do povračila pritožbenih stroškov, ki skupaj znašajo 324,78 EUR, obsegajo pa nagrado za sestavo pritožbe, odgovora na toženčevo pritožbo (OT, tar. št. 21/1 in tar. št. 21/2), administrativne stroške ter 22 % DDV (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 35/01 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZMed. 2 Ur. l. RS, št. 2/15 in 28/18, v nadaljevanju: OT. 3 Pravilno: tožbeni zahtevek zavrne, op. sod. 4 Prim. 39. in 74. člen Ustave RS. 5 Prim. sodbo II Ips 231/2018. 6 Prim. VSRS II Ips 864/2007.