Jedro

Z 78. členom ZDen je določeno, da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, zapuščina pa na dediče preide s pravnomočnostjo določbe o denacionalizaciji.

Krog dedičev, ki so upravičeni dedovati denacionalizirano premoženje, torej ni enak krogu dedičev, ki so bili upravičeni dedovati premoženje, ki ga je zapustnica imela ob smrti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je odločeno o dedovanju premoženja, ki je bilo zapustnici z delno denacionalizacijsko odločbo Upravne enote ... opr. št. 351-118/1993-65 z dne 23.3.2012 vrnjeno v naravi (parc. št. ..., ... in ..., vse k. o. ...). Določeni so zakoniti dediči tega premoženja in ob upoštevanju odstopov dednih deležev odločeno, da ga dedujejo: vnuk A. A. do 5/32, vnuk B. B. do 5/32, vnuk zapustničinega moža C. C. do 1/64, vnuk zapustničinega moža D. D. do 1/64, vnuk zapustničinega moža E. E. do 1/64, pravnuk zapustničinega moža F. F. do 1/64, vnuk G. G. do 15/32 in vnukinja H. H. do 5/32. 2. Pritožuje se zakoniti dedič G. G. Predlaga delitev stroškov denacionalizacijskega postopka. Sklicuje se na ustna oporočna pričevanja, da zapustnica svojega premoženja ni nameravala darovati nikomur drugemu kot svojim otrokom. Zapustnica je dne 25.9.1959 v bolnici naredila ustno oporoko pred pričami. Priče so I. Trdi, da pravni nasledniki zapustničinega moža niso zakoniti dediči. Zapustničin mož je sina J. J. dedno odpravil z izplačilom 21.700,00 kron.

3. A. A., C. C., D. D. in E. E. so na pritožbo odgovorili. A. A. trdi, da pritožba ni vložena v slovenskem jeziku. C. C., D. D. in E. E. se sklicujejo na sklep o dedovanju po pok. K. K. ter na prvostopenjsko in drugostopenjsko sodbo v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 11/2008, kjer je že odločeno, da J. J. po svojem očetu ni dedno odpravljen. Vsi predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Izven pritožbenega roka je G. G. vložil še tri vloge – datirane z datumi 18.4.2015, 23.4.2015 in 19.6.2015 – ki jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati, ker z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso predvidene. Isto velja za vlogo A. A. z dne 18.8.2015. 5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožba je napisana v slovenskem jeziku. Zaradi slovničnih napak, ki jih vsebuje, ni nerazumljiva. Pritožba je zato sposobna za obravnavanje.

7. Pritožbeno sklicevanje na ustna oporočna pričevanja, je nedovoljena pritožbena novota. Tovrstnih trditev pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal, zato se prvostopenjsko sodišče o njih ni moglo izreči. V pritožbenem postopku jih ni mogoče obravnavati, ker je obravnavanje pridržano prvostopenjskemu sodišču (prvi odstavek 337. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju). Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je glede obravnavanega denacionaliziranega premoženja nastopilo zakonito dedovanje, je pojasnjena v 6. točki izpodbijanega sklepa o dedovanju.

8. Utemeljeno pa pritožba ugovarja krogu dedičev, ki pridejo v poštev za dedovanje. Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica na stvari v trenutku, ko se uvede dedovanje za umrlim, če zakon ne določa drugače (36. čl. Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih, sedaj enako določa 41. čl. Stvarnopravnega zakonika). Po prvem odstavku 132. čl. Zakona o dedovanju se dedovanje po umrlem uvede s smrtjo, pokojnikova zapuščina pa na njegove dediče preide po samem zakonu v trenutku njegove smrti (načelo ipso iure dedovanja). Glede dedovanja denacionaliziranega premoženja je Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) kot specialni predpis določil različna trenutka za uvedbo dedovanja in prehod zapuščine na dediče. Z 78. čl. ZDen je določeno, da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, zapuščina pa na dediče preide s pravnomočnostjo določbe o denacionalizaciji.

9. Sklep o dedovanju po zapustnici opr. št. O 1585/59 je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo dne 23.5.1961, pravnomočen pa je postal dne 18.9.1961. Dne 18.9.1961 je bilo torej uvedeno dedovanje denacionaliziranega premoženja zapustnice. Pri določanju dedičev, ki pridejo v poštev za dedovanje denacionaliziranega premoženja, je torej treba upoštevati osebe, ki so bile do dedovanja upravičene na dan 18.9.1961. Po prvem odstavku 125. čl. Zakona o dedovanju je lahko dedič samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja, z izjemo iz drugega odstavka tega člena, ki pa ne preide v poštev.

10. Tega dne zapustničin mož K. K., ki je sicer preživel zapustnico, ni bil več živ; umrl je 8. do 9. januarja 1961. Ker se dedovanje denacionaliziranega premoženja uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (prvi odstavek 78. čl. ZDen), tedaj pa zapustničin mož ni bil več živ, ni zapustničin dedič(1). Dediči, ki dedujejo denacionalizirano premoženje so zato le zapustničini otroci.

11. Krog dedičev, ki so upravičeni dedovati denacionalizirano premoženje, torej ni enak krogu dedičev, ki so bili upravičeni dedovati premoženje, ki ga je zapustnica imela ob smrti. Odločitev sodišča prve stopnje, ki se je pri določitvi dedičev, ki so upravičeni dedovati podržavljeno premoženje, oprlo na odločitev o dedičih, vsebovano v sklepu o dedovanju O 1585/59 z dne 23.5.1961, je zato napačna. V tem sklepu (in dodatnem sklepu o dedovanju z dne 26.11.1962) so določeni dediči, ki so bili upravičeni dedovati premoženje, ki ga je zapustnica imela ob smrti. Kroga dedičev, ki so upravičeni dedovati zapustničino denacionalizirano premoženje, pa sodišče prve stopnje ni določilo.

12. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ni ugotovljen krog zapustničinih dedičev na dan 18.9.1961. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato v izpodbijanem delu zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja razveljavljena (355. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju). V ponovljenem postopku je treba, upoštevajoč prvi odstavek 78. čl. ZDen, določiti dediče, ki so upravičeni dedovati denacionalizirano premoženje.

Op. št. (1): Prvi odstavek 78. čl. Zakona o dedovanju je bil spremenjen z 20. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Zden-B; Ur. list RS 65/98), vendar je bil 20. čl. ZDen-B razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-138/99-41 z dne 18.1.2001 (Ur. list RS št- 11/2001).