Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
7. 4. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 18. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1011/2001 z dne 19. 9. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 445/97 z dne 5. 4. 2001 se ne sprejme.
1.Sodišče je v pravdni zadevi pravnomočno ugotovilo, da je toženec oče mladoletnega otroka. Toženec je predlagal obnovo postopka. V predlogu se je v skladu z 10. točko 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) skliceval na nov dokaz - zdravniški izvid, iz katerega je razvidno, da je zaradi opravljene sterilizacije neploden. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrnilo, ker je menilo, da novi dokaz ne daje odgovora na vprašanje, kdaj je bil ta poseg pri tožencu izveden. Pritožba toženca je bila zavrnjena.
2.Ustavna pritožnik meni, da zdravniško potrdilo dokazuje, da ni oploditveno sposoben. Navaja, da je storil napako, ko se je v postopku za ugotovitev očetovstva izogibal odrejeni DNA analizi. Zaradi pomembnosti vprašanja očetovstva Ustavno sodišče naproša, da dovoli obnovo postopka. Zatrjuje, da izpodbijana sklepa ne ustrezata materialni resnici, zato ne temeljita na zakonu ter sta samovoljna in arbitrarna. S tem naj bi mu bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Pritožnik v ustavni pritožbi v bistvu izpodbija uporabo materialnega prava. Toda tudi če bi izpodbijani sklep bil napačen, to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za zatrjevano kršitev bi šlo, če bi bila odločitev sodišč tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno. Tega pa izpodbijanima sklepoma, ki razumno in obširno obrazložita, zakaj zdravniško spričevalo ne pomeni novega dokaza, zaradi katerega bi bilo mogoče ugoditi predlogu za obnovo postopka, ni mogoče očitati.
4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger