Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Ne glede na to, je v izpodbijanem sklepu in odločbi organ za BPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP obravnaval delno tudi vsebinsko ter prošnjo delno zavrnil. S tem je storil več, kot pa bi bil dolžan dejansko storiti, saj bi lahko tožnikovo prošnjo v celoti zavrgel

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za BPP je z izpodbijanim sklepom in odločbo zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1679/2020 z dne 4. 8. 2020 ter zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1099/2020 z dne 4. 8. 2020. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1679/2020 z dne 4. 8. 2020 že zaprosil in je bilo z odločbo Bpp 195/2020-6 z dne 16. 9. 2020 o tožnikovi prošnji že odločeno, zaradi česar je organ za BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v navedenem delu zavrgel. 3. V zvezi z zavrnitvijo tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1099/2020 z dne 4. 8. 2020 navaja, da je tožnik z isto vlogo vložil tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1099/2020 z dne 4. 8. 2020 ter zaprosil za dodelitev BPP za sestavo te tožbe, zaradi česar je bila tožnikova prošnja v navedenem delu na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnjena.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in po skrbnici vlaga tožbo, v kateri navaja, da je zaradi dolgoletnega psihičnega in ekonomskega nasilja izgubil vse premoženje, uspešno podjetje, delovno sposobnost in sposobnost samostojnega varovanja svojih pravic in interesov v sodnih in upravnih postopkih. Navaja, da organ za BPP navedenih dejstev ne upošteva in mu z zlorabo 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP krati pravico do nujne in izjemne BPP. Ob tem se sklicuje na vse odločbe toženke, ki so mu bile izdane od odvzema poslovne sposobnosti. Navaja, da so vse odločbe nezakonite zaradi neupoštevanja temeljnih določb iz 6., 7., 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja, da mu toženka ni nikoli dala možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, zaradi česar ni ugotovila resničnega dejanskega stanja. Sklicuje se tudi na 7. alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP in navaja, da izpolnjuje pogoje za dodelitev nujne in izjemne BPP. Nadalje se sklicuje tudi na izvedensko mnenje prim. A.A., psihiatrično dokumentacijo tožnika, izjavo tožnika, podano na CSD Domžale dne 13. 2. 2020, poziv Državnega zbora Okrajnemu sodišču v Domžalah z dne 11. 11. 2020 ter na odgovor Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 23. 11. 2020. Sodišču predlaga, da zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši psihiatra A.A., višji sodnici B.B. in C.C. ter izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi, op. sodišča) in ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP. Pred opravo glavne obravnave naj sodišče pribavi in preuči spise Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 206/97, II P 1014/98 in II P 1845/2000. Meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in krši tožnikove pravice iz 3., 6., 13. in 14. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

5. Organ za BPP je poslal upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podal. 6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporno zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1679/2020 z dne 4. 8. 2020 ter zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1099/2020 z dne 4. 8. 2020. 8. Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Ne glede na to, je v izpodbijanem sklepu in odločbi organ za BPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP obravnaval delno tudi vsebinsko ter prošnjo delno zavrnil. S tem je storil več, kot pa bi bil dolžan dejansko storiti, saj bi lahko tožnikovo prošnjo v celoti zavrgel. Tožnik razlogom za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP ugovarja na pavšalni ravni. Navaja še okoliščine, ki pa za presojo tega upravnega spora niso relevantne. Zato se sodišče do njih tudi ni dolžno izjasnjevati.

9. Tožnik se je v tožbi skliceval na različne listine v zvezi z odvzemom poslovne sposobnosti ter na izvedenska mnenja in v zvezi z navedenim predlagal zaslišanje tožnika in prič. Po presoji sodišča so predlagana zaslišanja tožnika in prič psihiatra A.A. ter višjih sodnic B.B. in C.C. nepotrebna, saj tožnik s predlaganimi zaslišanji izkazuje dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s tožnikovo poslovno nesposobnostjo, kar za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno, saj bi morala toženka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v celoti zavreči. Iz enakega razloga sodišče kot nepotrebna zavrača tudi vpoglede v predlagane listine in sodne spise.

10. Sodišče je odločilo na seji senata na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določila tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu.