Odločitev v navedeni pravdi ne pomeni odločitve o že obstoječi lastninski pravici prve toženke, od katere bi bila odvisna odločitev v predmetnem postopku, temveč o pravnem razmerju, na podlagi katerega bi lahko do spremembe sedanjega lastninskopravnega položaja prišlo šele v prihodnosti. Takšno vprašanje pa ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP.
Vsak poseg v lastninsko pravico še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo ter je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, med drugim tudi zatrjevano dolgoletno uporabo spornega dela nepremičnine kot ceste ter trditve tožencev o dogovoru, zaradi katerega naj prva toženka ob nakupu nepremičnine ne bi uveljavljala predkupne pravice, tožnika pa naj bi se v zameno zavezala sporni del nepremičnine nanjo brezplačno prenesti.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opravilno številko I P 1388/2024. Presodilo je, da predstavlja vprašanje obstoja obveznosti tožnikov, da na prvo toženko preneseta lastninsko pravico na delu nepremičnine, po katerem v naravi poteka cesta, predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani pravdi.
2.Zoper sklep se pritožujeta tožnika zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep razveljavi in toženim strankam naloži povrnitev stroškov postopka.
2.Pritožnika najprej uveljavljata kršitev pravice do izjave. Navajata, da jima sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočilo, da bi se izjavila o predlogu za prekinitev postopka. Res sta prejela odgovor na tožbo, v katerem so toženci predlagali prekinitev postopka, vendar sodišče pred izdajo sklepa ni razpisalo naroka niti ju ni posebej pozvalo, naj se o predlogu izjavita. Menita, da je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere je treba izpodbijani sklep že iz tega razloga razveljaviti.
2.Nadalje nasprotujeta presoji sodišča prve stopnje, da postopek, ki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani poteka pod opravilno številko I P 1388/2024, pomeni odločanje o predhodnem vprašanju v smislu 13. člena ZPP. Poudarjata, da se mora predhodno vprašanje nanašati na obstoj pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v konkretni pravdi, ne pa na morebitni nastanek določene pravice v prihodnosti. Preširoka razlaga instituta predhodnega vprašanja bi bila po njunem stališču v nasprotju z načelom pravne varnosti ter pravico do sodnega varstva lastninske pravice. V predmetnem postopku tožnika zahtevata varstvo pred vznemirjanjem njune lastninske pravice. Njuna lastninska pravica na sporni nepremičnini je izkazana z vpisom v zemljiško knjigo in med strankami glede zemljiškoknjižnega stanja niti ni sporna. V postopku pod opravilno številko I P1388/2024 pa prva toženka ne uveljavlja ugotovitve, da je že sedaj lastnica spornega dela nepremičnine, temveč zahteva izpolnitev zatrjevane pogodbene obveznosti tožnikov, katere posledica naj bi bila šele pridobitev lastninske pravice. Predmet tega postopka torej ni ugotovitev obstoječe lastninske pravice prve toženke, temveč njena morebitna bodoča pridobitev na podlagi zatrjevanega pravnega posla. Morebitna prihodnja pridobitev lastninske pravice pa ne more vplivati na presojo obstoja in varstva lastninske pravice tožnikov v času odločanja v predmetnem postopku.
2.Pritožnika posebej poudarjata, da prekinitev postopka ni utemeljena niti glede preostalih tožencev. Ti ne zatrjujejo, da imajo oziroma da bodo pridobili lastninsko pravico na sporni nepremičnini. Morebitna pridobitev lastninske pravice prve toženke zato sama po sebi ne utemeljuje prekinitve postopka tudi v razmerju do drugih tožencev.
2.Opozarjata, da prekinitev postopka nesorazmerno posega v njuno pravico do učinkovitega sodnega varstva lastninske pravice in do enakega varstva pravic. Za prekinitev po njunem mnenju niso podani niti razlogi procesne ekonomije. Glede na trditveno podlago strank in podani odgovor na tožbo bi bilo mogoče predmetno pravdo zaključiti že na prvem naroku, saj odločitev ne zahteva obsežnega ali zapletenega dokaznega postopka.
3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožnikoma kršilo pravico do izjave, ker ju pred izdajo izpodbijanega sklepa ni posebej pozvalo, naj se izjavita o predlogu za prekinitev postopka, oziroma ker o tem ni opravilo naroka. Tožnika sta prejela odgovor na tožbo, v katerem so toženci predlagali prekinitev postopka in navedli razloge zanjo. S predlogom in njegovo dejansko ter pravno podlago sta bila zato seznanjena in sta imela možnost, da se o njem izjavita. Zgolj okoliščina, da ju sodišče ni posebej pozvalo k izjavi oziroma pred izdajo sklepa ni opravilo naroka, zato ne pomeni kršitve njune pravice do izjave.
6.Utemeljeno pa pritožnika nasprotujeta presoji sodišča prve stopnje, da postopek, ki poteka pod opravilno številko I P1388/2024, predstavlja predhodno vprašanje, zaradi katerega so izpolnjeni pogoji za prekinitev predmetnega postopka.
7.Po prvem odstavku 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče, kadar je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo. Razmerje prejudicialnosti v smislu navedenih določb je podano le, če pravica ali pravno razmerje, od obstoja katerih je odvisna odločitev o glavni stvari, že obstajata v času odločanja. Če naj bi se določena pravica oziroma pravno razmerje na podlagi odločitve v drugem postopku šele oblikovala oziroma nastala, ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena in 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
8.Za takšen položaj gre v obravnavani zadevi. Tožnika v predmetni pravdi zahtevata varstvo pred vznemirjanjem njune lastninske pravice na sporni nepremičnini. Med strankami ni sporno, da sta tožnika v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika oziroma solastnika nepremičnine. Prva toženka pa v vzporednem pravdnem postopku ne uveljavlja, da je sama že sedaj lastnica spornega dela nepremičnine. Predmet drugega postopka je zahtevek prve toženke za izpolnitev zatrjevane pogodbene obveznosti tožnikov. Prva toženka zatrjuje obstoj dogovora, na podlagi katerega naj bi se tožnika zavezala, da bosta del nepremičnine, po katerem v naravi poteka cesta, nanjo brezplačno prenesla, in zahteva izpolnitev te obveznosti oziroma izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. Lastninsko pravico na spornem delu nepremičnine naj bi torej prva toženka na podlagi zatrjevanega pravnega razmerja šele pridobila.
9.Odločitev v navedeni pravdi zato ne pomeni odločitve o že obstoječi lastninski pravici prve toženke, od katere bi bila odvisna odločitev v predmetnem postopku, temveč o pravnem razmerju, na podlagi katerega bi lahko do spremembe sedanjega lastninskopravnega položaja prišlo šele v prihodnosti. Takšno vprašanje pa ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP. Pogoji za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP zato niso podani.
10.Navedeno pa ne pomeni, da so za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka nepomembne okoliščine, na katere je v izpodbijanem sklepu opozorilo sodišče prve stopnje. Pravilno je njegovo izhodišče, da vsak poseg v lastninsko pravico še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo ter da je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, med drugim tudi zatrjevano dolgoletno uporabo spornega dela nepremičnine kot ceste ter trditve tožencev o dogovoru, zaradi katerega naj prva toženka ob nakupu nepremičnine ne bi uveljavljala predkupne pravice, tožnika pa naj bi se v zameno zavezala sporni del nepremičnine nanjo brezplačno prenesti.
11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo
12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
-------------------------------
1V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, Ljubljana, Uradni list RS, GV založba, 2005, stran 139.