Jedro

Sodišče se z organom strinja, da je (bil) v postopku vezan na zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženim PGD, izdelanim v skladu z veljavnim prostorskim aktom, saj tako izhaja iz 54. in 66. člena ZGO-1, ter da ni mogel upoštevati navedb tožnikov o morebitni (z njihove strani zatrjevani) neskladni gradnji (npr. če je investitor pravico iz izdanega gradbenega dovoljenja že pričel uresničevati), ali o morebitni drugačni uporabi obstoječe prostorske ureditve, kot je predvidena za prostorsko ureditev, ki je predmet gradbenega dovoljenja, saj gre tudi po mnenju sodišča za okoliščine, pomembne zgolj v postopku (inšpekcijskega) nadzora.

Zatrjevana obstoječa z gradbenim dovoljenjem (lahko tudi s predpisi) neskladna uporaba objekta (za avtomobilistična hitrostna tekmovanja itd.), ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, ni okoliščina, relevantna za odločitev o tem, ali je gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zakonom, pač pa je razlog za vodenje postopka nadzora in v tem okviru za ukrepanje po zakonu in eventualno sankcioniranje kršitev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo odločilo, da gradbeno dovoljenje št. 35105-26/2015 z dne 21. 4. 2016 za gradnjo objekta Dvonamenske vsebine na območju ... (območje za razmestitev letal in poligoni za potrebe zaščite in reševanja, hitra steza za testiranja, večnamenski in gostinski objekt, plato in parkirišča; poligoni varne vožnje), ki ga je izdalo kot investitorju Ministrstvu za obrambo, ostane v veljavi (I. točka izreka), da se lahko izvrši (II. točka izreka) in da je investitor dolžan poravnati tožnikom stroške postopka v znesku 83,45 EUR.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ s sklepom z dne 7. 8. 2017 na predlog tožnikov uvedel obnovo postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 21. 4. 2016, na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v obsegu, da se tožnike vključi kot stranske udeležence v postopek. Tožniki so svoje pripombe v zvezi s predmetno gradnjo podali v vlogah z dne 20. 5. 2016, 14. 8. 2017 in na zapisnik ustne obravnave dne 24. 10. 2017. Investitor pa se je do podanih pripomb opredelil v odgovoru na zahtevo za vključitev v postopek z dne 7. 6. 2016, dopisu z dne 22. 8. 2017 in na zapisnik ustne obravnave z dne 24. 10. 2017. V zvezi z očitkom tožnikov o neskladnosti projekta s prostorskim aktom ter da v postopku sprejemanja le tega tudi niso imeli možnosti sodelovati, organ ugotavlja, da so vsebine, obravnavane v PGD, v celoti v skladu z 11. členom Uredbe o državnem prostorskem načrtu za ... (v nadaljevanju Uredba o DPN) ter da so tožniki imeli možnost sodelovanja v fazi sprejemanja DPN. Za svoje navedbe glede negativnih vplivov gradnje (hrup, nevarne snovi, požarna varnost, …) ter da iz projekta ni razvidno, kakšna zaščita pred temi vplivi je predvidena, organ ugotavlja, da tožniki niso predložili nobenih dokazov. Nasprotno pa iz spisne dokumentacije izhaja, da so bili vplivi predmetne gradnje proučevani in jih na sosednja zemljišča ne bo oz. bodo nepomembni. V PGD, DPN in Uredbi o DPN so namreč predvideni vsi podrobnejši mikrolokacijski, tehnični in oblikovalski pogoji obravnavanega posega ter rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin. K PGD so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, med drugim vodno soglasje in soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Investitor je v fazi izdelave projektne dokumentacije pridobil tudi sklepa Agencije RS za okolje, da pridobitev naravovarstvenega soglasja ter izvedba presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja za predmetni poseg nista potrebna; odločitev pa je tudi izčrpno argumentirana. Iz predložene projektne dokumentacije tudi izhaja, da so skladno z zahtevami Uredbe o DPN predvideni monitoring zraka v času gradnje in obratovanja, monitoring voda v času gradnje in obratovanja, monitoring tal v času gradnje in obratovanja, monitoring narave v času gradnje in obratovanja, monitoring kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in obratovanja ter monitoring hrupa in vibracij v času gradnje in obratovanja. V zvezi z določbami DPN, ki določajo obveznost investitorja glede izdelave analize prizadetosti območja agrarnih operacij in posameznih kmetijskih gospodarstev in pripravo sanacijskih programov v fazi priprave projektne dokumentacije (osmi odstavek 39. člena Uredbe o DPN) upravni organ ugotavlja, da ta zahteva za investitorja predmetne gradnje ne velja, kajti navedene obveznosti so določene v povezavi z izvajanjem drugih ureditev, ki niso predmet predmetnega postopka in predložene projektne dokumentacije. Upravni organ v tej zvezi navaja, da so zemljišča v lasti tožnikov, ki se nahajajo znotraj območja DPN, po dejanski rabi gozdna zemljišča oziroma dve zemljišči mešane rabe, ne gre pa za najboljša kmetijska zemljišča, na katera se nanaša Uredba o DPN. V zvezi z navedbami tožnikov, ki se nanašajo na neustrezno odvodnjavanje s celotnega območja ... in posledično poplavljanje sosednjih zemljišč, upravni organ ugotavlja, da se večina pripomb in predloženih dokazov nanaša na obstoječe stanje in ne na neustreznost rešitev v projektni dokumentaciji. Iz predložene projektne dokumentacije izhaja, da se bo padavinska voda iz celotnega območja ... zbirala in preko meteorne kanalizacije in posameznih področnih lovilcev olj odvajala v vodno akumulacijo; k projektnim rešitvam pa je bilo pridobljeno tudi vodno soglasje z dne 25. 5. 2015. Navedbe tožnikov, da se projekt nanaša tudi na določena zemljišča v njihovi lasti, so netočne. Investitor je za vsa zemljišča, na katerih bo izvajan poseg, izkazal, da ima pridobljeno pravico graditi. Glede na predloženi PGD na zemljiščih s parcelnima številkama 1078/4 in 1074/2 k.o. ... gradnja ni predvidena. Glede na navedeno je upravni organ zaključil, da v prejšnjem in v obnovljenem postopku zbrani podatki ne narekujejo izdaje nove odločbe, zato je skladno z določbo 270. člena ZUP odločil, da se gradbeno dovoljenje z dne 21. 4. 2016 obdrži v veljavi in da se lahko izvrši. O stroških postopka je upravni organ odločil ob upoštevanju 14. člena ZUP, Pravilnika o stroških v upravnem postopku ter Odvetniške tarife. Ugotovil je, da so tožniki upravičeni do povračila stroškov v skupni višini 426,15 EUR, investitor pa do povračila stroškov v višini 342,70 EUR. Ker gre za istovrstni terjatvi, ki bi jih bili stranki dolžni plačati druga drugi, je ob pobotanju terjatev dolžan investitor tožnikom poravnati znesek 83,45 EUR.

2. Tožniki menijo, da je izpodbijana odločba nezakonita. Navajajo, da je bil organ v teku postopka seznanjen s številnimi okoliščinami, ki so izkazovale, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje v postopku, v katerem je prišlo do obida pravnih predpisov glede zahtev, ki bi morale biti izpolnjene za gradnjo objekta, ki se je dejansko zgradil. Organ je namreč navajal, da pripomb, ki se nanašajo na obstoječe stanje in uporabo obstoječih objektov o območju ... za namen dirkališča, v postopku odločanja o gradbenem dovoljenju ne more upoštevati, ker da je vezan le na zahtevo investitorja in predloženo projektno dokumentacijo, med tem ko naj bi bila v primeru, da se dejavnosti izvajajo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, to stvar inšpekcijskega in drugih postopkov. Tožniki menijo, da upravni organ pri tem ne upošteva 6., 7. in 8. člena ZUP, 22. člena Ustave ter 71. in 72. člena Ustave. Da se objekt, katerega gradbeno dovoljenje je bilo z izpodbijano odločbo puščeno v veljavi, v resnici uporablja za povsem drug namen, kot tisti, ki iz dovoljenja izhaja in da gre za izigravanje pravnih predpisov, je razvidno iz časopisnih člankov in v drugih medijih objavljenih informacij, ki jih tožniki prilagajo tožbi, poleg tega pa tudi iz prijav, poslanih inšpektoratu za okolje in prostor, ki jih prav tako prilagajo tožbi. Tožniki navajajo, da je celotna projektna dokumentacija in zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v resnici le krinka za izgradnjo ... Upravni organ pa v izpodbijani odločbi navaja, da naj bi bila vsebina obravnavanega PGD v celoti v skladu z 11. členom Uredbe o DPN. Vendar pa je predmetno gradbeno dovoljenje za projekt Dvonamenske vsebine na območju ...j izdano z vsebino, ki nima podlage v Uredbi o DPN, ki v takšnem smislu tudi ni bila predmet javne razprave. Navedena uredba namreč v 11. členu določa namene območja. Med drugim v tretjem odstavku določa, da se znotraj območja uredi poligon za šolo varne vožnje in testiranje vozil z možnostjo civilne souporabe. Uredba torej ne obsega namena ureditve dirkališča za izvajanje hitrostnih motorističnih dirk v komercialne namene, kot je to predvideno z izdanim gradbenim dovoljenjem, ki je tako izdano mimo sprejetega DPN. Uredba sicer predvideva možnost civilne souporabe poligona, vendar iz določb Uredbe jasno izhaja, da s tem ni mišljeno, da se tam vršijo hitrostne dirke in da se ob tem zgradi še vrsta temu namenjenih objektov. Možnost civilne souporabe je predvidena in se lahko nanaša le na dejavnosti, ki so po vsebini primerljive z dejavnostmi, ki se lahko po določilih DPN izvajajo na tem območju. Tožniki kot lastniki zemljišč in domačij, ki neposredno mejijo na zemljišča, ki so predmet izdanega gradbenega dovoljenja, bodo zaradi predvidenih gradbenih posegov in celotnega projekta močno prizadeti in bo prišlo do velikih emisij, tako da ni nobenega dvoma, da gre za hud poseg v njihovo lastninsko pravico ter druge njihove ustavne pravice. Objekt močno posega v življenje tožnikov, in sicer v smislu vpliva raznih nevarnih snovi, v zvezi s čemer zaščita v PGD ni urejena, odvodnjavanje v PGD ni ustrezno urejeno, prav tako ne varstvo pred hrupom upoštevajoč dirkališče. Organ sicer ugotavlja, da so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, vendar pri tem ne upošteva, kaj je dejanski namen izgradnje objekta. Tožniki ponavljajo, da gre za grob poseg v prostor, ki bo imel hude posledice in vplive na okolje, sploh pa za nepremičnine v lasti tožnikov, ki so kmetijska zemljišča in na katerih se izvaja kmetijska dejavnost. Iz gradbenega dovoljenja pa ne izhaja, kako bodo zemljišča zaščitena pred nevarnimi snovmi. Nesprejemljivo je tudi stališče organa, da obveznosti glede izdelave analize prizadetosti območja agrarnih operacij in posameznih kmetijskih gospodarstev in priprave sanacijskih programov v fazi priprave projektne dokumentacije za investitorja ne veljajo. Brez podlage organ tudi ugotavlja, da se projekt ne nanaša oz. da gradnja ni predvidena na parcelah št. 1078/4 in 1074/2, kajti projekt se neposredno nanaša tudi na navedeni parceli v lasti A.A. in je na njih tudi že postavljena ograja, ki naj bi ločevala predvideni projekt od preostalih zemljišč, sta pa bili v projektu potem izpuščeni in dejstvo je, da organ tega sploh ni preverjal, ampak je nekritično in nesprejemljivo sledil investitorju, ki po mnenju tožnikov ni resnični investitor, ampak gre za druge interese in vsebine. Glede na vse navedeno tožniki menijo, da je izpodbijana odločba nezakonita. Tožniki menijo tudi, da je nepravilno odločeno o stroških postopka, kajti po njihovem mnenju ni podlage, da bi se investitorju priznavali stroški pooblaščencev. Investitorju, ki sploh ni resnični investitor, so se neupravičeno priznavali stroški, za katere podlage v odvetniški tarifi ni, investitor bi bil lahko zastopan le po Državnem odvetništvu in tako dalje. Tožniki sodišču predlagajo, naj izvede naslednje dokaze: tožnike naj zasliši, vpogleda naj v izpodbijano odločbo in gradbeno dovoljenje z dne 21. 4. 2016 ter v celotno predmetno spisno dokumentacijo upravnega spisa, vpogleda naj v tožbi priložene članke in prijave, vpogleda naj v Uredbo o DPN ter po potrebi izvede še druge dokaze. Tožniki sodišču predlagajo, naj po izvedbi predlaganih dokazov razsodi, da se izpodbijana odločba odpravi ter gradbeno dovoljenje z dne 21. 4. 2016 razveljavi oziroma odpravi ter se ne izvrši ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek, pri čemer se tožnikom priznajo vsi priglašeni stroški upravnega postopka. Zahtevajo tudi povrnitev stroškov sodnega postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno in posledično tudi stroškovni zahtevek tožnikov. V dokazne namene se sklicuje na PGD ter strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom za Dvonamenske vsebine na območju ... z dne 27. 11. 2015. 4. Sodišče je tožbo kot strankam z interesom poslalo strankam upravnega postopka. Odgovor je podala B. Argumentirano prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči, da so tožniki njej kot stranki z interesom dolžni povrniti njene sodne stroške. Odgovor je podalo tudi Ministrstvo za obrambo kot investitor. Prereka tožbene navedbe in sodišču smiselno predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožniki v naknadni pripravljalni vlogi prerekajo navedbe strank z interesom ter vztrajajo pri podani tožbi in tožbenem predlogu. Naknadno, 17. 6. 2019 so tožniki vložili nadaljnjo pripravljalno vlogo, v kateri navajajo, da v različnih postopkih poskušajo dokazati zavajajoča ravnanja investitorja. Na delu je bilo že več inšpektorjev, vendar brez uspeha. Na spodnjem poligonu se ves čas odvijajo dirke in tožniki ne vedo več, na koga naj se obrnejo, saj je bil napisanih že veliko zahtev, prijav in ostalega, pa tudi sodišču v dokazne namene dostavljajo še določena prejeta pisanja, in sicer odgovor Ministrstva za obrambo z dne 3. 6. 2019 skupaj s spremnim dopisom Državnega zbora z dne 5. 6. 2019, obvestilo Inšpektorata RS za obrambo z dne 7. 6. 2019 in pisanje Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 2. 11. 2018. 6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna v obnovljenem postopku sprejeta odločitev upravnega organa, da gradbeno dovoljenje z dne 21. 4. 2016, izdano kot investitorju Ministrstvu za obrambo, za gradnjo objekta Dvonamenske vsebine na območju ... (območje za razmestitev letal in poligoni za potrebe zaščite in reševanja, hitra steza za testiranja, večnamenski in gostinski objekt, plato in parkirišča; poligoni varne vožnje), ostane v veljavi. V postopku, ki je bil obnovljen v tem obsegu, da so bili vključeni kot stranski udeleženci tožniki, je upravni organ kot neutemeljene zavrnil vse navedbe tožnikov, ki so jih podali v vlogah z dne 20. 5. 2016 (predlog za obnovo postopka) in 14. 8. 2017 ter na ustni obravnavi dne 24. 10. 2017, in sicer o neskladnosti PGD s prostorskim aktom ter da v postopku sprejemanja tega prostorskega akta niso mogli sodelovati, pa tudi glede negativnih vplivov gradnje in da gradnja posega na nepremičnine v lasti tožnikov, in pri taki odločitvi in razlogih zanjo vztraja toženka, stranke z interesom, ki so na tožbo odgovorile, pa se z njo strinjajo. Tudi tožniki pa vztrajajo pri navedbah v postopku pred upravnim organom ter uveljavljajo še nove navedbe in dokazne predloge.

8. Upravni organ je v postopku zaključil, da je PGD v celoti skladen z 11. členom Uredbe o DPN ter da so nasprotne navedbe tožnikov neutemeljene. Navedel je, da je projekt izveden na podlagi predloženih Protokola o območju in vsebini skupnega DPN ter medsebojnih obveznosti pri pripravi in sprejemu z dne 7. 12. 2006, sklenjenega med Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za promet ter Ministrstvom za okolje in prostor (v nadaljevanju Protokol) ter Sporazuma o oblikovanju dvonamenskih vsebin območja ... na letališču ... ter o sodelovanju in nalogah pri pripravi projektne in druge dokumentacije za njegovo ureditev z dne 30. 8. 2010 (v nadaljevanju Sporazum); predvidene vsebine pa so v PGD natančneje gradbeno tehnično obdelane tako, da predstavljajo ureditev dvonamenskih vsebin - rekonstrukcijo obstoječe steze, ki je namenjena vožnji letal do zaklonilnikov, v hitro stezo, namenjeno testiranju, predstavitvenim vožnjam, promocijam novosti ipd., z možnostjo razmestitve letal, rušitev obstoječih objektov ter gradnjo novih objektov za šolo varne vožnje, poligonov za usposabljanje letaliških gasilcev in večnamenskega objekta in gostišča. 9. Glede območja ...je v 11. členu Uredbe o DPN določeno, da se nameni razmestitvi letal v primeru večje obremenjenosti osrednjega dela letališča ter da se ohrani neposredna povezava območja in osrednjega dela letališča z vozno stezo, ki omogoča premik letal (prvi odstavek). Na območju se izvedejo vzdrževanje, rekonstrukcija ali nadomestna gradnja obstoječih objektov, vključno z varovalno ograjo ter prometno, komunalno, energetsko in elektrokomunikacijsko infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov (drugi odstavek). Znotraj območja se uredi poligon za šolo varne vožnje in testiranje vozil z možnostjo civilne souporabe (tretji odstavek).

10. Sodišče se s tožniki strinja, da Uredba o DPN ne obsega „ureditve dirkališča za izvajanje hitrostnih motorističnih dirk“, vendar taka gradnja („dirkališča“) tudi ni dovoljena z gradbenim dovoljenjem, kot zmotno trdijo tožniki. Z gradbenim dovoljenjem je dovoljena (med drugim) gradnja hitre steze za testiranja, ob tem ko je z Uredbo o DPN načrtovana prostorska ureditev „ureditve poligona za šolo varne vožnje in testiranje vozil, z možnostjo civilne souporabe“ (tretji odstavek 11. člena). Glede na to sodišče tožnikom ne pritrjuje, da je gradbeno dovoljenje izdano v nasprotju z DPN ter da je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja prišlo do obida pravnih predpisov glede zahtev, ki bi morale biti izpolnjene za dovolitev gradnje. Ob povedanem sodišče zavrača kot neutemeljeno tudi tožbeno navedbo, da sta projektna dokumentacija in zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja krinka za izgradnjo „Dirkališča ...“.

11. Sodišče se z organom strinja, da je (bil) v postopku vezan na zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženim PGD, izdelanim v skladu z veljavnim prostorskim aktom, saj tako izhaja iz 54. in 66. člena ZGO-1, ter da ni mogel upoštevati navedb tožnikov o morebitni (z njihove strani zatrjevani) neskladni gradnji (npr. če je investitor pravico iz izdanega gradbenega dovoljenja že pričel uresničevati), ali o morebitni drugačni uporabi obstoječe prostorske ureditve, kot je predvidena za prostorsko ureditev, ki je predmet gradbenega dovoljenja, saj gre tudi po mnenju sodišča za okoliščine, pomembne zgolj v postopku (inšpekcijskega) nadzora. Med pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja upoštevanje takih okoliščin ni določeno (66. člen ZGO-1, ki ga je organ kot veljavno pravo moral upoštevati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in izpodbijane odločbe). Brez podlage se tožniki v tej zvezi sklicujejo na določbe 6., 7. in 8. člena ZUP ter neizkazano in neprepričljivo zatrjujejo, da naj bi organ te določbe kršil. Kot je sodišče že navedlo, je organ v izpodbijani odločbi odločil ob pravilni uporabi materialnega prava, iz spisne dokumenatacije izhaja, da je tožnikom tudi omogočil podajo izjave o odločilnih dejstvih in okoliščinah (dne 24. 10. 2017 je tudi opravil ustno obravnavo), pravilno pa je tudi ugotovil dejansko stanje, relevantno za izdajo gradbenega dovoljenja (66. člen ZGO-1), upoštevajoč pri tem, da mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze, ki morajo biti pravno pomembni za odločitev v zadevi, saj tako določa 65. člen ZGO-1. S tem ko se je organ izrecno opredelil, da pripomb, ki se nanašajo na obstoječe stanje in uporabo obstoječih objektov v območju ..., v postopku za odločitev o tem, ali gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta Dvonamenske vsebine na območju ...j ostane v veljavi, ne more upoštevati, se je implicitno opredelil, da so nerelevantni tudi dokazi, s katerimi tožniki dokazujejo po njihovem mnenju s predmetnim gradbenim dovoljenjem neskladno gradnjo oziroma uporabo; v tem pa mu sodišče, glede na že povedano, da gre za navedbe, ki se nanašajo na nadzor nad izvajanjem predpisov in ne na izdajo gradbenega dovoljenja, v celoti pritrjuje. Glede na navedeno, ker gre za nerelevantna dejstva in okoliščine, sodišče zavrača tudi vse dokazne predloge tožnikov za vpogled v predložene časopisne članke in v drugih medijih objavljene informacije o uporabi obstoječe prostorske ureditve, prijave inšpekcijskim in drugim organom zaradi uporabe, neskladne z gradnjo, ki je predmet gradbenega dovoljenja itd..

12. Prav tako je po presoji sodišča organ pravilno presodil navedbe tožnikov, da niso mogli sodelovati v postopku sprejemanja DPN, kot neutemeljene. Kolikor so bile navedbe podane v smeri izpodbijanja veljavnosti prostorskega akta zaradi nepravilnosti v postopku njegovega sprejemanja, sodišče odgovarja, da je organ v izpodbijani odločbi navedel, da je bil DPN sprejet na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) ter da je vpogledal v dokumentacijo o postopku sprejemanja tega DPN na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor in ugotovil, da so vsaj nekateri tožniki s pripombami (prav glede območja ...j) aktivno sodelovali v postopku sprejemanja DPN, kar pomeni, da je možnost aktivnega sodelovanja javnosti v postopku sprejemanja bila zagotovljena, kot to določa ZPNačrt (člen 32 in naslednji). Tem navedbam tožniki v tožbi konkretizirano in izkazano ne ugovarjajo. Kolikor pa tožniki v tožbi podajajo navedbe v smeri, da DPN ni bil v javni razpravi z vsebinami, kot se odražajo v gradbeno tehničnih rešitvah PGD, in jih opirajo na svoje zatrjevanje o neskladnosti PGD z DPN, pa tudi te navedbe, glede na že povedano, sodišče zavrača kot neutemeljene.

13. Na drugačno odločitev sodišča tudi ne morejo vplivati tožbene navedbe, da bodo tožniki kot lastniki zemljišč in domačij, ki neposredno mejijo na zemljišča, ki so predmet izdanega gradbenega dovoljenja, zaradi predvidenih gradbenih posegov in celotnega projekta močno prizadeti v svoji lastninski pravici in drugih ustavnih pravicah, zlasti zaradi vpliva nevarnih snovi, neustrezno urejenega odvodnjavanja v PGD, varstva pred hrupom. Tožniki namreč niso zadostili niti trditvenemu bremenu, saj nasprotovanja posamezni ugotovitvi organa v izpodbijani odločbi o predvidenih negativnih vplivih gradnje ter ukrepih za njihovo preprečitev ne izrazijo konkretizirano in argumentirano, in ob sklicevanju na dokaze. Tožniki so tudi v zmoti, če menijo, da jim je organ brez podlage očital, da za svoje trditve o negativnih vplivih niso predložili nobenih dokazov; ZGO-1 v 65. členu namreč določa, da stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti (relevantne) dokaze. Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi med drugim navedel, da so v PGD in Uredbi o DPN navedeni podrobni mikrolokacijski, tehnični in oblikovalski pogoji predmetne prostorske ureditve ter rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin in da so bila k PGD pridobljena vsa potrebna soglasja, ter je navedel tudi, kakšne so ugotovitve soglasjedajalcev glede predvidenih vplivov na okolje ter potrebnih zaščitnih ukrepov, ter navedel, da je bila izdelana strokovna ocena obremenitve okolja s hrupom za dvonamenske vsebine na območju ..., in navedel, da so v PGD predvideni monitoringi zraka, voda (površinske, podzemne, odpadne), tal, narave, kmetijskih in gozdnih zemljišč, hrupa in vibracij, tako v času gradnje kot obratovanja, in da je izrecno odgovoril na navedbe tožnikov v postopku glede neustreznega odvodnjavanja, itd., bi tožniki morali, da bi bilo mogoče njihove navedbe presoditi po vsebini ter eventualno presoditi, da so utemeljene, posameznim ugotovitvam organa oporekati konkretizirano, in sicer npr. kateri tožnik je s katero svojo nepremičnino prizadet s predmetno gradnjo oziroma s katerim negativnim vplivom, za zaščito pred katerim ukrepi niso predvideni ali ne v zadostni meri, in podprto z dokazom (npr. mnenjem strokovnjaka). Take pa tožbene navedbe tožnikov o zatrjevanih negativnih vplivih gradnje, ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, niso. Kolikor pa so navedbe tožnikov usmerjene v zatrjevanje, da gre za nepravilne ugotovitve o negativnih vplivih oziroma za neustrezne ukrepe zoper negativne vplive iz razloga, ker naj bi PGD ne upošteval namena ureditve dirkališča, jih sodišče presoja kot neutemeljene, glede na že podane razloge.

14. Sodišče ne pritrjuje niti navedbi tožnikov, da je nesprejemljivo stališče organa, da obveznosti glede izdelave analize prizadetosti območja agrarnih operacij in posameznih kmetijskih gospodarstev in pripravo sanacijskih programov v fazi priprave projektne dokumentacije za investitorja ne velja. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da obveznost za investitorja ne velja glede obravnavane zahteve in predložene projektne dokumentacije, saj se ne nanašata na najboljša kmetijska zemljišča, na katera se (v delu tudi) nanaša Uredba o DPN; podlago za tako presojo organa predstavljata osmi odstavek 39. člena Uredbe o DPN in 62. člen te uredbe. Tožniki tudi v tem primeru ugovarjajo na splošni ravni, pri čemer tudi ne nasprotujejo ugotovitvi v izpodbijani odločbi, da so zemljišča v lasti tožnikov, ki se nahajajo znotraj območja DPN, po dejanski rabi gozdna zemljišča oziroma zgolj dve zemljišči mešane rabe, in da nikakor ne gre za najboljša kmetijska zemljišča. 15. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da organ nepravilno ugotavlja, da gradnja ni predvidena na zemljiščih s parc. št. 1078/4 in 1074/2 v lasti tožnika A.A. Navedeni zemljišči nista zajeti ne v PGD ne v spornem gradbenem dovoljenju z dne 21. 4. 2016, kakor je pravilno ugotovil že upravni organ. Brez podlage v predpisih so tožbene navedbe, podane v smeri, da bi organ v postopku za izdajo izpodbijane odločbe moral preverjati stanje v naravi oziroma ali sta bili oziroma zakaj parceli „izpuščeni iz gradbenega dovoljenja“; gre za v celoti nerelevantne okoliščine za predmetni postopek. Če parceli nista zajeti v gradbenem dovoljenju, gradnja na njih ni dovoljena; predmetni obnovljeni postopek pa ne zagotavlja in ne omogoča varstva pred morebitnimi nedopustnimi posegi v zemljišča tožnikov v naravi. Vprašanje investitorja (ki ga rešuje ZGO-1 v prvem odstavku 2. člena, točka 4.1., tako da določa, da je to pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sama izvaja), ki ga tudi problematizirajo tožniki, pa niti ne sodi v okvir pravno varovanega interesa stranskih udeležencev v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.

16. Sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožbene navedbe, da je organ z izpodbijano (po mnenju tožnikov nezakonito) odločitvijo posegel v pravico tožnikov do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave; odločitev je namreč organ utemeljil z razumnimi pravnimi argumenti ter ni arbitrarna. V zvezi z zatrjevanjem tožnikov, da je organ v postopku kršil 71. člen Ustave v zvezi z varovanjem kmetijskih zemljišč ter 72. člen Ustave o pravici do zdravega življenjskega okolja, sodišče ugotavlja, da gre za navedbe, podane na splošni ravni, iz katerih ne izhaja, v čem konkretno naj bi bili tožniki s tem v zvezi neposredno prizadeti v svojem pravnem položaju, zato takih navedb ni mogoče vsebinsko presoditi; sodišče zgolj še dodaja, da pravno podlago za prostorsko ureditev, ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, predstavlja Uredba o DPN, ki določa tudi pogoje ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva kmetijskih in gozdnih zemljišč, varstva tal in voda, varstvo zraka, varstvo pred čezmernim hrupom itd..

17. V zvezi z navedbami tožnikov v pripravljalnih vlogah, da naj bi PGD vključeval elemente dirkališča, sodišče dodaja, da te kot nerelevantne ne morejo predstavljati podlage za zaključevanje o neskladnosti PGD z Uredbo o DPN. Zatrjevana obstoječa z gradbenim dovoljenjem (lahko tudi s predpisi) neskladna uporaba objekta (za avtomobilistična hitrostna tekmovanja itd.), ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, ni okoliščina, relevantna za odločitev o tem, ali je gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zakonom, pač pa je razlog za vodenje postopka nadzora in v tem okviru za ukrepanje po zakonu in eventualno sankcioniranje kršitev1. V tretjem odstavku 11. člena Uredbe o DPN predvidena prostorska ureditev „poligona za šolo varne vožnje in testiranje vozil z možnostjo civilne souporabe“ ter s spornim gradbenim dovoljenjem dovoljena „gradnja hitre steze za testiranja … poligonov varne vožnje“, namreč ne dajeta podlage za uporabo objekta za izvajanje „tekmovanj v hitrostni vožnji“, za kar pri dirkah2 gre, in torej kot dirkališče3. 18. Neutemeljene so po presoji sodišča tudi tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev o stroških upravnega postopka. Glede na navedene pravne podlage ter pregleden prikaz uveljavljanih in priznanih stroškov tožnikov so navedbe, s katerimi nasprotujejo odločitvi o priznanih stroških, nezadostno konkretizirane in premalo določne. Ugovori, ki se nanašajo na odločitev o stroškovnem zahtevku investitorja kot stranskega udeleženca, pa so neutemeljeni. Priznanje uveljavljanega povračila za storitev konference s stranko ima podlago v 1. točki 39. tar. št. Odvetniške tarife (posvet s stranko, za vsake začete pol ure 50 točk). Po prvem odstavku 13. člena Zakona o državnem odvetništvu državno odvetništvo pred upravnimi organi v Republiki Sloveniji državo in državne organe zastopa, če ga ti pooblastijo, po prvem odstavku 8. člena tega zakona pa se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve; torej pri obračunavanju stroškov ni razlike, ali je pooblaščenec odvetnik ali državni odvetnik.

19. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

20. V zadevi je sodišče odločilo na seji, brez glavne obravnave, na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Sodišče je v postopku presoje zakonitosti izpodbijane odločbe vpogledalo ter proučilo spisno dokumentacijo upravnega spisa in prav tako Uredbo o DPN. Zavrača pa kot nerelevantne vse ostale dokazne predloge, listinske in z zaslišanjem tožnikov, saj so usmerjeni v izkazovanje „preganjanja s strani tožnikov, civilne iniciative itd. z gradbenim dovoljenjem neskladne uporabe objekta oziroma uporabe v nasprotju s predpisi, pred različnimi organi“, česar pa, po že navedenem, sodišče ne šteje kot okoliščine, pravno pomembne za odločitev o tem, ali sporno gradbeno dovoljenje (lahko) ostane v veljavi (tako tudi že v 11. točki obrazložitve te sodbe).

21. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče (med drugim) tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Pri čemer dosedanja neučinkovitost inšpekcijskih in drugih postopkov ne more vplivati na vprašanje zakonitosti spornega gradbenega dovoljenja. 2 SSKJ, izdaja 2014 3 ki je po SSKJ, izdaja 2014, posebej urejen prostor za dirke