Jedro

Pritožnica ima status udeleženke v postopku, saj je izkazala, da utegne biti zaradi vpisa njen pravni interes prizadet (4. tč. 132. čl. ZZK-1). V primeru smrti stranke se postopek prekine, saj pooblaščenca v tem zemljiškoknjižnem postopku ni imel. Prekinitev postopka je tudi nujna, saj je dedič umrl v času, ko je tekel rok za pravno sredstvo, ugovor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru K. K. in ga zavrglo kot nedovoljen. Tako je odločilo, ker vložnica ugovora, K. K., ni dedinja in ni zemljiškoknjižna lastnica predmetnih nepremičnin, zemljiškoknjižna referentka pa je s sklepom z dne 19.1.2005 po uradni dolžnosti izvedla vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju z dne 8.11.2001 opr. št. D 124/92 po pok. F. K..

Zoper sklep se je K. K. pritožila.

Opozarja, da je dedinja, in sicer po dediču po pok. F. K., R. K., ki je umrl dne 17.12.2004, kot dokaz prilaga mrliški list. Da je dedinja, je pozabila povedati v ugovoru, saj je prava neuka stranka. Opozarja, da so bile predmet dedovanja tudi določene parcele, ki jih določno opredeli, zato ima tudi pravni interes za vložitev te pritožbe, kot dedinja.

Pritožba je utemeljena.

Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku so udeleženci v formalnem in tudi udeleženci v materialnem smislu. Slednji so tudi tisti, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet. Zaradi varstva njihovih interesov mora sodišče v primeru, če se vpis nanaša tudi nanje, le tem omogočiti, da se vključijo v postopek in 1. odst. 159. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da lahko udeleženci postopka proti sklepu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodnik, vložijo pritožbo. Pritožnica ima status udeleženke v postopku, saj je izkazala, da utegne biti zaradi vpisa njen pravni interes prizadet (4. tč. 132. čl. ZZK-1). 120. čl. ZZK-1 določa, da o vpisu v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče po postopku, določenim s tem zakonom (zemljiškoknjižni postopek), v zemljiškoknjižnem postopku pa se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (1. in 2. odst.). Zakon o nepravdnem postopku pa v 37. čl. napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožnica, ki trdi, da je dedinja po pok. R. K., med drugim tudi trdi, da je le-ta pokojni že od 17.12.2004, kar dokazuje tudi z izpiskom iz matične knjige umrlih (priloga C2). Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče (zemljiškoknjižna referentka) izdalo sklep o vpisu dne 21.1.2005, ki naj bi bil dne 4.2.2005 vročen dediču R. K.. Pri rubriki podpis prejemnika je na vročilnici zavedeno, da je pisanje prejela žena. Gre pa za sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, ki se vroča osebno in vročitev tudi sicer ni bila pravilno opravljena (142. in naslednji členi ZPP), predvsem pa tedaj dedič R. K. ni bil več živ. V primeru smrti stranke se postopek prekine, saj pooblaščenca v tem zemljiškoknjižnem postopku ni imel (1. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP). Prekinitev v takem primeru nastopi po samem zakonu in dokler prekinitev postopka traja, ne more sodišče opravljati nobenih pravnih dejanj (2. odst. 207. čl. ZPP). Prekinitev postopka je tudi nujna, saj je dedič umrl v času, ko je tekel rok za pravno sredstvo, ugovor. Sklep zemljiškoknjižnega sodnika, s katerim je ugovor zavržen, je zato nepravilen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep o ugovoru razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka postopati po določbah 207. in naslednjih členov ZPP, postopek bo nadaljevalo, ko ga bodo dediči ali skrbnik zapuščine prevzeli oz. ko jih bo sodišče povabilo, da to storijo (1. odst. 208. čl. ZPP).