Jedro

Če delavec nima znanj in možnosti za razporeditev na določeno delovno mesto, je njegova razporeditev na tako delovno mesto nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je (med drugim) deloma spremenilo sklep tožene stranke o razporeditvi tožnika, zavrnilo pa je njegov zahtevek za razveljavitev tega sklepa in sklepa o zavrnitvi ugovora. Ugotovilo je, da je tožnik po izobrazbi kvalificirani mizar. Tej njegovi poklicni izobrazba ne ustreza nobeno delovno mesto pri toženi stranki, ki ima sistemizirana pretežno delovna mesta kovinske oziroma elektro stroke. Glede na dejavnost tudi ni bila predvidena potreba po kadrih lesarske stroke. Kljub temu je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika po razrešitvi z mesta direktorja družbe, razporedila na prosto delovno mesto, saj bi v nasprotnem ostal nerazporejen. Sodišče je presodilo, da je kljub izobrazbi tožnik usposobljen za opravljanje dela monterja, glede na svoje znanje in izkušnje in glede na to, da gre za manj zahtevno delo, "ki ga lahko opravlja vsakdo".

Sodišče druge stopnje je v delu glede razporeditve ugodilo pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo sklepa tožene stranke o razporeditvi. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje sicer popolno ugotovilo dejansko stanje in ugotovilo vsa odločilna dejstva, vendar na tako ugotovljena dejstva ni pravilno uporabilo materialnega prava. V skladu s 17. členom ZTPDR je delavec lahko razporejen le na delovno mesto, ki odgovarja stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Tožena stranka bi morala tožnika po razrešitvi s funkcije direktorja družbe razporediti na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, česar pa ni storila.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožena stranka revizijo le v delu, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o razveljavitvi razporeditvenih sklepov, in sicer iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in je postopalo v nasprotju s 4. točko 358. člena ZPP. Tožena stranka meni, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbo 17. člena ZTPDR. Pri presoji, da je bil tožnik razporejen na delo, ki ustreza njegovi strokovnosti in delovnim izkušnjam, je upoštevalo vse okoliščine, ne le tiste, ki jih navaja izpodbijana sodba. Delovno mesto, na katerega je bil razporejen tožnik, je kljub odsotnosti zahtevane smeri izobrazbe primerno, saj ima tožnik znanje in izkušnje za opravljanje tega dela, stopnja izobrazbe pa je ustrezna. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da tožena stranka glede na registrirano dejavnost, nima sistemiziranih delovnih mest, ki bi ustrezala pridobljeni vrsti strokovne izobrazbe tožnika. Na podlagi odločitve pritožbenega sodišča bi tožnik ostal nerazporejen z vsemi škodljivimi posledicami.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Čeprav tožena stranka uveljavlja vse revizijske razloge, ne navede določno, za kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi šlo. Zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Tudi navedba, da je sodišče druge stopnje "postopalo v nasprotju s 4. točko 358. člena ZPP", je vezana na očitek o zmotni uporabi materialnega prava, ne pa kot nepravilna uporaba te postopkovne določbe, kar bi bilo sicer mogoče razumeti kot relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku -339. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe v mejah revizijskih razlogov in tudi po uradni dolžnosti, vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Dejanska podlaga izpodbijane sodbe so na prvi stopnji ugotovljena dejstvo o strokovni izobrazbi tožnika, njegovemu znanju in (delovnih) izkušnjah.

Pri razlagi določbe drugega odstavka 17. člena ZTPDR - oziroma v obravnavanem primeru enake določbe 13. člena ZTPDR - je treba upoštevati tudi določbe 6. člena ZDR (1990), ki opredeljujejo, kaj se šteje za strokovno izobrazbo ter kaj za znanje in zmožnosti za opravljanje dela na določenem delovnem mestu. Kot strokovno izobrazbo je mogoče šteti le javno veljavno strokovno izobrazbo, izpopolnitev strokovne izobrazbe oziroma usposobljenost po vzgojno izobraževalnih programih, oblikovanih v skladu z zakonom, ter usposobljenost, ki se izkazuje z javno listino. Nič od tega tožnik nima, kar bi kazalo, da ima strokovno izobrazbo za poklic ključavničarja, ki se zahteva za delovno mesto monter III.

Za znanje in zmožnosti za opravljanje dela se šteje izpopolnitev oziroma usposobitev po programih, ki jih izvajajo delodajalci za svoje potrebe, ter psihofizične, delovne ter druge sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje določenega dela. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi se tožnik usposobil za opravljanje dela monterja. Ni pa mogoče trditi, da je za to delo usposobljen, ker naj bi bilo enostavno in ker bi ga kot direktor družbe lahko poznal. Ali tožnik izpolnjuje tudi vse druge pogoje (na primer psihofizične) za opravljanje dela monterja, sodišče sploh ni ugotavljalo.

Na podlagi vsega navedenega je tudi po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba pravilna. Pomislek tožene stranke, da bo tožnik lahko ostal nerazporejen, je sicer lahko točen. Upoštevati pa je treba, da je bil tožnik direktor družbe, ki je bil tudi v delovnem razmerju. Z razrešitvijo z mesta direktorja je njegov položaj enak kot je položaj drugih zaposlenih: razporejen mora biti na ustrezno in prosto delovno mesto. Če v družbi takega delovnega mesta ni, je njegov delovno pravni položaj treba rešiti na drug zakonit način.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).