Jedro

V primeru, ko je stranki sodno pisanje vročeno s fikcijo vročitve, za ugotovitev datuma vročitve ni pravno pomembno, kdaj je bilo stranki sodno pisanje (dejansko) puščeno v hišnem nabiralniku, temveč, kdaj se ji sodno pisanje glede na določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteje za vročeno.

Dolžnik je že ob vložitvi ugovora vedel, kaj glede vročitve sklepa o izvršbi piše na pisemski ovojnici in kakšne pravne posledice ima to zanj, kljub temu pa je trditve in dokaze o tem, da mu obvestilo o opravljeni vročitvi dejansko nikoli ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, navedel oz. predlagal šele v pritožbi, ne da bi obenem pojasnil, zakaj teh navedb in dokazov ni mogel brez svoje krivde podati že ob vložitvi ugovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi kot prepozen.

2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se sodišče sklicuje na pravilno izpolnjeno povratnico, iz katere pa ni razvidno, da je dolžnik dejansko prejel obvestilo. Sodišče je odločilo izključno na podlagi povratnice, na kateri se ne nahaja dolžnikov podpis o prejemu sklepa, in ni upoštevalo možnosti, da pismonoša dejansko v hišni nabiralnik ni vrgel obvestila, po službeni dolžnosti pa je spisal povratnico. Dne 7. 2. 2014 je dolžnik dejansko prejel v hišni nabiralnik sklep, zato je takoj v jutranjih urah 10. 2. 2014 odšel na pošto in vložil ustno poizvedbo o tem, kje se je izgubilo obvestilo. Uslužbenka je pobrala vse njegove podatke in mu odgovorila, da bodo v najkrajšem možnem času podali ustrezen odgovor. Ker se je dolžnik zavedal, kaj pomeni sklep v hišnem nabiralniku, se je iz pošte odpravil v pisarno, kjer je spisal ugovor in ga priporočeno poslal na sodišče. Upal je, da bo pošta dejansko ugotovila stanje o obvestilu in da bo lahko ugovor dopolnil z dokazi o poizvedbi, žal pa takšne možnosti ni imel, saj ga je prehitel izpodbijani sklep. Ker pošta še do vložitve te pritožbe ni odgovorila na njegovo poizvedbo, je dolžnik takoj po prejemu izpodbijanega sklepa ponovno podal na pošto zahtevo o razjasnitvi neprejema obvestila. Dne 24. 3. 2014 je v skladu z dogovorom z uslužbenko gospo A. podal po faksu na pristojno enoto pošte tudi pismeno zahtevo. Kot dokaz prilaga telefaks z dne 24. 3. 2014, potrdilo o prejemu telefaksa, prilogo telefaksu - fotokopijo ovojnice, in predlaga zaslišanje poštne uslužbenke, ki je 10. 2. 2014 prevzela njegovo poizvedbo o obvestilu. Nadalje navaja, da je upnik že nekajkrat vložil zahtevek za izvršbo proti njemu, na katero je vedno v roku ugovarjal, ker je prejel obvestilo o prispeli pošiljki in posledično dvignil sklep. Sodišče je do sedaj ugovor vedno sprejelo ter izvršbo zaradi predloženih dokazov zavrnilo in podalo zadevo v nadaljnjo rešitev pristojnemu sodišču. Če bi dolžnik prejel obvestilo o prispeli pošiljki s sklepom, bi v roku dvignil sklep ter v roku vložil ugovor, tako kot vsakič doslej. Dejansko ni razloga, da sodišče ne verjame njegovim navedbam o neprejemu obvestila o prispeli pošiljki. Dolžnik se odzove na vsako tako obvestilo, saj je kot pravnik seznanjen s tem, kaj pomeni opustitev dviga sodne pošiljke na podlagi prehodnega obvestila o prispeli pošiljki. Višjemu sodišču predlaga, naj sprejme predložene dokaze in pritožbi ugodi ter v celoti razveljavi izpodbijani sklep. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo v konkretnem primeru dolžniku obvestilo o prispelem pismu, ki je vsebovalo sklep o izvršbi, puščeno v njegovem hišnem predalčniku 15. 1. 2014 (v skladu s prvim in tretjim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnik v naslednjih 15 dneh pisma ni dvignil na pošti, se šteje, da mu je bil sklep o izvršbi vročen z iztekom 15. dne od puščenega obvestila, to je v četrtek, 30. 1. 2014 (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011). Navedeno pomeni, da se je dolžniku 8-dnevni rok za vložitev ugovora (določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ) iztekel v četrtek, 7. 2. 2014, dolžnik pa je ugovor vložil priporočeno po pošti šele v ponedeljek, 10. 2. 2014, kar je po poteku roka za ugovor.

6. Dolžnik v pritožbi poudarja, da obvestila o prispeli pošiljki s sklepom o izvršbi ni nikoli prejel, temveč je sklep o izvršbi prejel direktno v hišni nabiralnik, in sicer 7. 2. 2014. Višje sodišče ugotavlja, da v primeru, ko je stranki sodno pisanje vročeno v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (to je s fikcijo vročitve), za ugotovitev datuma vročitve sodnega pisanja ni pravno pomembno, kdaj je bilo stranki sodno pisanje (dejansko) puščeno v hišnem nabiralniku, temveč, kdaj se ji sodno pisanje glede na določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteje za vročeno. Iz navedene določbe ZPP je namreč razvidno, da vročevalec pusti naslovniku sodno pisanje v hišnem predalčniku šele po preteku 15. dnevnega roka (ko je fikcija vročitve že nastopila), obveznost vročevalca, da sodno pisanje pusti v naslovnikovem predalčniku, pa je namenjena le zagotovitvi čim večje dejanske verjetnosti, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.(1)

7. Za ugotovitev, kdaj je bil dolžniku v konkretnem primeru vročen sklep o izvršbi, je bistveno le, ali in kdaj je bilo dolžniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli sodni pošiljki s sklepom o izvršbi. Navedeno dejstvo je razvidno iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi. Obvestilo o opravljeni vročitvi ima naravo vročilnice (prim. četrti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ta pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (ime vročevalca, kraj in čas ter način vročitve, vsebina pošiljke) – prim. prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v obvestilu o opravljeni vročitvi ugotovljena dejstva neresnična (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP ter šesti in sedmi odstavek 149. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost obvestila o opravljeni vročitvi, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001).

8. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik verodostojnosti obvestila o opravljeni vročitvi konkretizirano (to je z navedbo dejstev in dokazov) nasprotuje šele v pritožbi, čeprav mu je moralo biti glede na njegove ugovorne in pritožbene navedbe že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi znano, da bo sodišče štelo, da mu je bil sklep o izvršbi vročen s fikcijo, in to pred 7. 2. 2014. V uvodu ugovora je dolžnik sodišču namreč pojasnil, da je sklep o izvršbi prejel 7. 2. 2014 brez prehodnega obvestila pošte o prispeli pošiljki, v pritožbi pa, da je takoj 10. 2. 2014 odšel na pošto in vložil ustno poizvedbo o tem, kje se je izgubilo obvestilo; ker se je kot pravnik zavedal, kaj pomeni sklep v hišnem nabiralniku, pa se je iz pošte takoj odpravil v pisarno spisat ugovor. Dolžnik je torej že ob vložitvi ugovora vedel, kaj glede vročitve piše na pisemski ovojnici, v kateri je prejel sklep o izvršbi, in kakšne pravne posledice ima to zanj, kljub temu pa je trditve in dokaze o tem, da mu obvestilo o opravljeni vročitvi dejansko sploh nikoli ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, navedel oz. predlagal šele v pritožbi, ne da bi obenem pojasnil, zakaj teh navedb in dokazov ni mogel brez svoje krivde podati že ob vložitvi ugovora. Glede na navedeno gre za nedopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jih višje sodišče ne more upoštevati.

9. Ker pritožbene navedbe in dokazi niso dopustni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Tako A. Galič v: L. Ude in A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, Ur. list RS in GV Založba, Ljubljana 2010, str. 122.