Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da bi začasna odredba s takšno vsebino povzročila položaj, ko si mladoletni otrok glede na stisko, v kateri se nahaja, nikoli ne bi hotel iti na stik k materi, kar bi vodilo do stopnjevanja njegove odtujitve in nevarnosti popolne prekinitve stikov. Prekinitev stika otroka z enim od staršev pa nedvomno ni v otrokovo korist.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je nasprotnemu udeležencu naložilo, da pridobi napotnico in mladoletna otroka udeležencev naroči na obravnavo v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike Ljubljana, Gotska ulica 18, obema udeležencema naložilo, da se vključita v trening starševskih veščin pri Društvu za nenasilno komunikacijo in v psihološke delavnice „Pomoč otroku v visoko konfliktinih odnosih“ (tč. I izreka sklepa), hkrati pa je zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe o določitvi stikov mld. hčerke z njo (tč. II izreka sklepa) in predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se stiki mld. otroka, sina A., s predlagateljico vršijo tako, da potekajo po medsebojnem dogovoru (tč. III izreka izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se zavrne predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri naj se nasprotnemu udeležencu odvzame starševska skrb nad mladoletnima otrokoma, da naj se mu odvzame tudi pravica do stikov in naloži plačilo preživnine.

2. Nasprotni udeleženec je zoper odločitev pod točko III izreka sklepa oziroma v delu, v katerem je sodišče zavrnilo njegov predlog za izdajo začasne odredbe, vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu, tako, da naj se njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Meni, da izpodbijani sklep temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče pa tudi ni upoštevalo mnenja Centra za socialno delo. Nasprotni udeleženec zaznava pri mladoletnem A., da odklanja stike s predlagateljico, da vse v zvezi s stiki z njo doživlja travmatično, da ga spremljata strah in tesnoba, ki bi lahko predstavljali veliko psihično obremenitev. Mld. A. očitno preživlja zelo travmatično obdobje, situacija pa je dodatno poslabšana, ko je predlagateljica hodila v šolo, se drla na zaposlene, tako da je bilo A. sram in da se je moral skrivati, ker se je bal, da mu predlagateljica ne bi kaj storila. Mld. A. nasprotnemu udeležencu poudarja, da ne more razumeti, zakaj nihče ne upošteva njegovih želja in da si želi, da bi se mama do njega obnašala lepo in spoštljivo, da bi mu omogočila, da hodi v šolo in da ga ne bi zanemarjala. Navaja še, da stiki med A. in predlagateljico tudi dejansko potekajo na način, da se mati in sin o stikih dogovorita.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da trditve nasprotnega udeleženca niso izkazane, zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe, ki ga določa Družinski zakonik (DZ)1 v 161. členu in po katerem sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. V drugem odstavku 157. člena DZ je določeno, kdaj se šteje, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na mnenje CSD X, ki je zaključilo, da mld. A. ni ogrožen s strani matere. Iz mnenja izhaja, da je mld. A. v čustvenem zapletu oziroma da izraža stisko, o kateri je poročala tudi osnovna šola, ki jo obiskuje, vendar je ta posledica več neugodnih okoliščin v otrokovi družini, med drugim tudi s strani otroka zaznanim obojestranskim neupoštevanjem drugega od staršev ter neustreznih odzivov staršev v odnosu do A., ko ta prehaja s stika od enega k drugem staršu (mnenje CSD z dne 16. 7. 2021). Tudi mnenje CSD z dne 6. 12. 2021, ki ga nasprotni udeleženec izpostavlja v pritožbi, ne potrjuje njegovih navedb, da je otrok ogrožen v posledici neustreznega ravnanja predlagateljice. V tem mnenju pa CSD navaja, da bi moral nasprotni udeleženec svojo starševsko skrb dopolnjevati z učenjem zmožnosti vživljanja v doživljanje obeh otrok, kar bi se v določeni meri lahko pričelo vzpostavljati v svetovalno-terapevtskem procesu, kamor je že bil usmerjen, in da bo CSD v bodoče spremljal prizadevanja obeh staršev pri vzpostavljanju vsaj minimalne starševske komunikacije sodelovanja, ki bi bilo v največjo korist otrok.

6. Stiska mld. sina udeležencev postopka torej ni pogojevana z neustreznim ravnanjem matere, ampak z neustreznim ravnanjem obeh staršev. Rešitev nastalega položaja pa je ponujena v vsebini začasne odredbe, ki jo je z istim sklepom izdalo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je predlagana začasna odredba tudi po vsebini neustrezna. Pri tem pritrjuje predlagateljici, da bi začasna odredba s takšno vsebino povzročila položaj, ko si A. glede na stisko, v kateri se nahaja, nikoli ne bi hotel iti na stik k materi, kar bi vodilo do stopnjevanja njegove odtujitve in nevarnosti popolne prekinitve stikov. Prekinitev stika otroka z enim od staršev pa nedvomno ni v otrokovo korist. 7. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

8. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 15/17.