Up-358/00

18.9.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. in B. B., obeh iz Ž. Z. na seji senata dne 18. septembra 2001

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba dr. A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 759/98 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. P 456/96 z dne 3. 2. 1998 se zavrže.

2.Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 398/99 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. P 454/96 z dne 3. 11. 1998 se zavrže.

3.Ustavna pritožba B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 398/99 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. P 454/96 z dne 3. 11. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da je v dveh istovrstnih zadevah pritožbeno sodišče odločilo različno - sodbo, izdano proti pritožnici je potrdilo, sodbo, izdano proti pritožniku, pa je razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Zatrjujeta kršitev pravice do enakosti pred zakonom. Navajata tudi, da je odločitev sodišča, ki je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, nezakonit, saj tožeča stranka ni izpolnila svojih obveznosti izdaje računa in zato ni upravičena do izterjevanega zneska.

2.Ustavna pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bilo pritožbi pritožnika ugodeno in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek, ni dovoljena. Skladno z 51. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo namreč dopustno vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev. Ta pogoj pa v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj je po odločitvi sodišča druge stopnje zadeva vrnjena v nov postopek pred sodiščem prve stopnje. Že iz tega razloga je treba ustavno pritožbo zoper ta sklep zavreči.

3.Dovoljena tudi ni ustavna pritožba pritožnika zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 398/99. Pritožnik namreč ni bil stranka v postopku, v katerem je bil ta sklep izdan, in se nanj ta sklep tudi ne nanaša. S tem sklepom niso mogle biti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine pritožnika, zato pritožnik ni upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe zoper ta sklep.

4.Dovoljena, vendar neutemeljena pa je ustavna pritožba pritožnice zoper ta sklep. Neenaka sodna praksa sicer lahko utemelji kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, vendar le pod pogojema, da gre za odmik od uveljavljene in enotne sodne prakse in da za ta odmik sodišče ni navedlo razumnih pravnih argumentov. V obravnavani zadevi pa pritožnica ne izkaže že pogoja, da bi odločitev v njeni zadevi odstopala od uveljavljene in enotne sodne prakse. Sicer pa tudi o različnosti dveh odločitev, na katere se sklicuje, ni mogoče govoriti - v drugi zadevi je namreč sodbo sodišča prve stopnje bilo treba razveljaviti zaradi procesne kršitve, v njeni zadevi pa takšne procesne kršitve ni bilo, zato je sodišče druge stopnje lahko meritorno odločilo o pritožbi. Za preizkus ustavnega sodišča so nerelevantne tudi navedbe pritožnice glede domnevne nepravilnosti odločitve sodišča. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge in tretje alinee prvega odstavka ter prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude