Jedro

Na podlagi dejstva, da do poškodbe organizma ni prišlo ob najdbi vojaške puške, ampak kasneje v domači hiši, še ni mogoče zaključiti, da nastala okvara organizma ni posledica zapuščenega vojaškega materiala, ne da bi bila upoštevana starost poškodovane osebe (otrok) in ugotovljeno, ali je puška bila ves čas v njegovi sferi ali ne.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 14.11.1994.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo izdano po uradni dolžnosti v revizijskem postopku, je tožena stranka odpravila odločbo Sekretariata za družbene dejavnosti občine z dne 5.9.1994, s katero je bil tožniku priznan status civilnega invalida vojne - žrtve vojnega materiala, ter odločila, da se tožniku ne prizna navedeni status in pravic civilnega invalida vojne. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je tožnik junija 1944 sicer utrpel okvaro organizma od vojaškega materiala, vendar tega ni mogoče šteti za zapuščeni vojaški material v smislu 2. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92), ampak za shranjeni material doma. Tožnik je puško odnesel s kraja, kjer je ostala po končanem delovanju vojaških enot in jo nato hranil doma, vedoč, da gre za vojaški material. Do poškodbe je prišlo, ko je puško želel pokazati še prijateljem. Tako je bila pretrgana vzročna zveza med najdbo puške in poškodbo, ki jo je povzročila. Zato tožniku ni mogoče priznati statusa civilnega invalida vojne.

Tožnik v tožbi navaja, da je puško našel v gozdu za vasjo, kjer so med drugo svetovno vojno potekali boji. Puška ni bila pod nadzorstvom ali zaščito katerekoli vojaške enote. Prenos puške iz gozda v domačo hišo in aktiviranje naboja v puški, ne da bi bil vmes udeležen še kdo drug, ne more imeti za posledico pretrganja vzročne zveze med najdbo puške in eksplozijo. Sklep o dejanskem stanju je tako v nasprotju z navedenimi dokazi in v posledici tega je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka poudarja, da je tožnik puško res našel v gozdu, vendar jo je odnesel domov in tam skril, do poškodbe pa je prišlo kasneje, ko je puško želel pokazati prijateljem. Namerno shranjenega orožja tudi po stališču naslovnega sodišča v sodbi z dne 29.9.1994 ni mogoče šteti za zapuščeni vojaški material. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je predvsem sporno ali je pravilen sklep tožene stranke, da okvara organizma zaradi telesne poškodbe, ki jo je utrpel tožnik junija 1944, ni bila povzročena po zapuščenem vojaškem materialu. Tožbeni ugovori sodišču vzbujajo dvom v navedeno odločilno dejansko ugotovitev. Neizpodbijana in tudi v skladu z dokazi v upravnih spisih je sicer ugotovitev tožene stranke, da je tožnik vojaško puško našel v gozdu, katero je prinesel domov in jo shranil v domači hiši, kjer je prišlo do poškodbe, ko je puško želel pokazati prijateljem. Toda samo na podlagi teh sicer odločilnih dejanskih okoliščin, je po presoji sodišča preuranjen sprejeti sklep o dejanskem stanju. Tožnik namreč zatrjuje, da je puška bila ves čas samo v njegovi sferi, po podatkih upravnih spisov pa je ob poškodbi bil star 13 let. Znanstveno in iskustveno je izkazano, da v tej starosti sposobnost razsoje še ni povsem razvita. Zato je po presoji sodišča zgolj na podlagi dejstva, da do poškodbe ni prišlo ob najdbi puške ampak šele kasneje v domači hiši, preuranjen zaključek, da tožnikova poškodba ni bila povzročena po zapuščenem vojaškem materialu, ne da bi bilo ugotovljeno, če je katera druga odrasla oseba tako najdeno puško shranila oziroma bila seznanjena s tem, da je tožnik prinesel puško domov.

Sodišče še pripominja, da se tožena stranka glede spornega dejanskega zaključka neutemeljeno sklicuje na sodbo naslovnega sodišča z dne 29.9.1994, ker je v navedeni zadevi sprejeti sklep o tem, da poškodba ni posledica zapuščenega vojaškega materiala, bil sprejet na drugačni dejanski podlagi (orožje je bilo zbirano z določenim namenom in skrito v domači hiši).

Ker je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, iz ugotovljenih dejanskih okoliščin pa je napravljen nepravilen sklep o dejanskem stanju, v posledici česar ni mogoče preizkusiti, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, je izpodbijana odločba nezakonita iz razlogov 1. in 3. točke 10. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS.

Na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče navedene določbe ZUS smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.