Jedro

Za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo več dokončnih odločb tožene stranke v zvezi z odločbami CSD A. (točka I - V izreka sodbe) in vrnitev zadev v novo upravno odločanje glede priznanega materinskega nadomestila v času materinskega dopusta in starševskega nadomestila v času starševskega dopusta ter tožeči stranki naložilo kritje svojih stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo prvostopnega sodišča spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Glede na določilo prvega odstavka 43. člena ZSDP-1 predstavlja v predmetni zadevi predpretekli mesec nesporno oktober 2018, ki je hkrati zadnji mesec. Po mnenju prvostopnega sodišča je tožena stranka pravilno uporabila določbo, ko je za določitev zadnje mesečne osnove upoštevala osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, pri čemer to ni osnova predpreteklega meseca ampak osnova meseca pred predpreteklim. Prvostopno sodišče meni, da je v zadnjem mesecu, ki ga predstavlja oktober 2018 potrebno upoštevati obračunane prispevke za obdobje od 1. 9. 2018 do 30. 9. 2018, torej v mesecu oktobru 2018 obračunani prispevki za obdobje od 1. 9. 2018 do 30. 9. 2018. Takšno tolmačenje je napačno. Potrebno je izhajati iz vsebine celotne določbe, ki pravi „osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih“. To najprej pojasni kaj je osnova za izračun nadomestila. V skladu z določbo 10. člena ZSDP-1 se prispevki obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, katere zavarovanci plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po 145. členu ZPIZ-2 je osnova za plačila prispevkov za samozaposlene zavarovance zavarovalna osnova. Določba 353. člena Zakona o davčnem postopku, ki določa, da mora zavarovanec za prispevke za socialno varnost predložiti obračun prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu, plačati pa najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če ni z zakonom drugače določeno. Prispevki od osnove posameznega meseca se obračunajo najhitreje šele v naslednjem mesecu, oziroma najprej mora mesec poteči, da je moč podati obračun prispevkov tega meseca. Določba 43. člena ZSDP-1 nato določi, kateri mesec šteje kot zadnji mesec. To je osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Predpretekli mesec od vložitve vloge je mesec oktober 2018. Spor se nanaša na določitev osnove, od katere so bili obračunani prispevki v mesecu oktobru 2018. To določa tudi Zakon o davčnem postopku, ki določa, da se opravi obračun za pretekli mesec v tekočem mesecu. Zakon omogoča vlaganje obračunov tudi kasneje, oziroma zavarovanec ne izgubi pravic iz tega naslova, če vloži obračun za določen mesec, za avgust šele oktobra meseca. To, da s tem stori prekršek je povsem druga stvar. Upoštevaje stališče prvostopnega sodišča bi torej bila osnova, od katere so obračunani prispevki v mesecu oktobru osnova meseca avgusta, pa vendar tožena stranka v tem primeru ne upošteva kot zadnje osnove meseca avgusta in od tu dalje 12 strnjenih mesecev, kar narekuje jezikovni okvir določbe. Tožena stranka vsakokrat ugotovi zadnji mesec kot predpretekli mesec odložitve prve vloge za dopust, od tu naprej pa za vsakogar upošteva osnovo meseca pred predpreteklim mesecem vložitve prve vloge. Torej, če ni obračuna prispevkov upošteva osnovo 0 EUR in od tu dalje strnjenih 12 mesecev, pa čeprav po gornji razlagi to ne bi smela. Strogo gledano, lahko pojem obračun prispevkov v ali pravilnejše za neki mesec v povezavi z ZDavP-2 pomeni le obračun prispevkov, od osnove tega meseca. S poudarkom na osnovi, od katere so obračunani prispevki v mesecu oktobru 2018 lahko ob pravilni uporabi ZDavP-2 pomeni le osnovo meseca oktobra 2018. Drugačno tolmačenje sodišča pomeni negacijo tolmačenja obračuna prispevkov, kot ga določa ZDavP-1 in ZPIZ-2, ki sta podlaga načina obračuna prispevkov in tudi negacijo prakse tožene stranke, kakor tudi sodne prakse sodišča. Že drži, da bi lahko zakonodajalec uporabil opredelitev „osnova od predpreteklega meseca od vložitve prve vloge za dopust, od katere so bili obračunani prispevki“, lahko pa bi uporabil zapis „kot zadnji mesec se šteje predpretekli mesec od vložitve prve vloge za dopust in osnova, od katere so bili obračunani prispevki v tem mesecu“. S tem bi zagotovo rešil nejasnost, vendar dokler drugačnega zapisa ni, je potrebno določbo 43. člena ZSPD-1 tolmačiti v okviru zakonov, ki določajo pomen in vsebino obračuna prispevkov. Osnova, od katere so obračunani prispevki v mesecu oktobru 2018 je tako le osnova meseca oktobra 2018, za katerega se poda obračun prispevkov v mesecu novembru 2018. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do tistih, katere zatrjuje tožena stranka. Sodba je obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

5. V zadevi se presojajo dokončne odločbe tožene stranke v zvezi s prvostopnimi odločbami, s katerimi je bilo odločeno o obdobju materinskega dopusta v času od 5. 12. 2018 do 19. 3. 2019, upravičenosti do materinskega nadomestila ter o obdobju starševskega dopusta v trajanju 261 dni od 20. 3. 2019 do 5. 12. 2019 in upravičenosti do starševskega nadomestila.

6. Sporno vprašanje v predmetnem sporu je tolmačenje 43. člena ZSDP-1 glede upoštevne osnove pri izračunu materinskega in starševskega nadomestila.

7. Glede zmotne uporabe materialnega prava, je iz pritožbenih navedb razbrati, da se tožeča stranka zavzema, da se kot osnova zadnjega meseca upošteva osnova iz predpreteklega meseca,1 tožena stranka pa se zavzema za osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu za mesec pred tem.2

8. Predmet razlage v konkretni zadevi je pravno (zakonsko) besedilo prvega odstavka 43. člena ZSDP-1. Določila zakona se uporabljajo tako, kot se glasijo in ni podvrženo razlagi tisto določilo zakona, ki je jasno. Jasnost določbe zato izključuje njeno razlago.3 Pri citiranem členu ZSDP‑1 gre za jasno in določno kogentno pravno normo, ki jo je mogoče pravilno uporabiti le tako kot se glasi. Razlaga je ugotavljanje vsebine, smisla in pomena namena pravnega pravila, ki je že v celoti in vnaprej vsebovano v zakonu. Naloga sodišča kot razlagalca je ostajati v mejah pravnega besedila in v mejah možnosti, ki mu jih to besedilo ponuja.4 Šele ko nastane dvom, kaj naj posamezni nedoločni ali nejasni izrazi zajemajo, nastopi vloga sodišča kot razlagalca. Tako ni mogoče slediti razlogovanju tožeče stranke, da bi moralo prvostopno sodišče odločiti skladno z namenom, ki presega gramatikalno razlago in ki ga je kot pravilnega dojela tožeča stranka. Ob prebiranju zakonske dikcije ni nikjer mogoče zaznati tiste ohlapnosti, ob kateri bi lahko sodišče vključilo razlago člena,5 kot jo opredeljuje tožnica in je skladna z njenim pravnim interesom. Sodišče je v 10. točki obrazložitve sodbe pravilno pojasnilo, da je določilo prvega odstavka 43. člena ZSDP-1 pomensko jasno in njegov jezikovni okvir ne omogoča razlage, za katero se v tem socialnem sporu zavzema tožeča stranka.

9. Tožeča stranka sicer pravilno opozarja, da je potrebno izhajati iz vsebine celotne določbe, saj je bistvo 43. člena ZSDP-1 opredelitev osnove 12 strnjenih mesecev, od katerih so bili obračunani prispevki.6 Struktura prvega dela odstavka 43. člena ZSDP-1 opredeljuje dajatveno osnovo,7 nato pa napoti na določbo 10. člena ZSDP-1,8 ki opredeljuje prispevno osnovo. Pri tej se kot zadnji mesec9 šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. V zadnjem delu citiranega člena je le pojasnilo od kdaj začne teči 12 mesecev za izračun. Bistvo citiranega člena se tako skriva v obračunanih prispevkih v predpreteklem mesecu.10 In vendar zatrjevanje tožeče stranke, da je pri tolmačenju potrebno upoštevati tudi določilo 145. člena ZPIZ-211 in 353. člena ZDavP-2,12 ne vpliva na pravilno tolmačenje sodišča v 10. točki obrazložitve sodbe. Pravilno tolmačenje sodišča ne negira upoštevanja citiranih določil ZPIZ-2 in ZDavP-2 in je tako spoštovano načelo umestitve posameznega zakonskega določila v celoten sistem.

10. V zadevi Psp 214/2019 z dne 12. 9. 2019 je pritožbeno sodišče presojalo zgolj odmero starševskega in materinskega nadomestila.13 Bistven poudarek določila 43. člena ZSDP-1 je, da se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, kar je pojasnilo od kdaj začne teči 12 strnjenih mesecev, v okviru katerih se oblikuje prispevna osnova. Da je stališče sodišča, ki ga pojasnjuje skozi celotno obrazložitev sodbe pravilno, potrjuje tudi obrazložitev k 43. členu (osnova za izračun nadomestila) v predlogu ZSDP-1, ko je pojasnjen izračun obdobja.14

11. Zaradi obrazloženega tudi po oceni pritožbenega sodišča za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.

12. Glede na vse obrazloženo in ob upoštevanju že zavzeta stališča, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel je pritožbeno sodišče na podlagi 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP sklenilo, da stroške pritožbe krije tožeča stranka sama.

1 Od katere so kasneje obračunani prispevki (v tožničinem primeru je to osnova iz meseca oktobra 2018, od katere so bili obračunani prispevki v novembru 2018). 2 Torej osnova iz meseca septembra 2018, od katere so bili obračunani prispevki v mesecu oktobru 2018. 3 In Claris non fit interpretatio. 4 Če sodišče kot razlagalec ne bi ravnalo tako, ne bi šlo več za razlago normativnega pravnega akta, ampak za ustvarjanje pravnih pravil, ki pa so v pristojnosti zakonodajalca. Od tega strogega pravila lahko sodišče kot razlagalec odstopa samo v primerih pravne praznine ali pri ohlapnih določilih, katerih vsebino mora razlagalec šele razvijati in dopolnjevati. 5 Razlaga se prične lahko šele tedaj, ko se pojavijo različna stališča in dvom, ki ga je treba razrešiti. 6 Pri tem je potrebno izpostaviti, da dikcija o strnjenih 12 mesecih ne pomeni nujno 12 strnjenih koledarskih mesecev. Če za kak mesec niso bili prispevki obračunani, se ta mesec preskoči tako kot je to določeno pri oblikovanju osnove po ZPIZ-2, torej upoštevna je analogija. 7 Osnova za posamezno vrsto nadomestila, ki je v predmetni zadevi povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko nadomestilo z 10. členom ZSDP-1 v strnjenih 12 mesecih. 8 Prispevki obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 9 Na tem je poudarek. 10 Način izračuna zadnjega meseca. 11 145. člen ZPIZ-2 določa, da je osnova za plačilo prispevkov za samozaposlene zavarovance zavarovalna osnova. 12 Prispevki od osnove posameznega meseca se obračunajo najhitreje v naslednjem mesecu. ZDavP-2 določa datum predložitve obračuna v tekočem mesecu za pretekli mesec, kar pomeni, da se opravi obračun za pretekli mesec v tekočem mesecu. Zavezanec za prispevke za socialno varnost mora predložiti obračun prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu, plačati pa jih mora najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če ni z zakonom drugače določeno. Zakon omogoča vlaganje obračunov tudi kasneje in da slednje povzroči le prekrškovno odgovornost zavarovanca, ne pa izgubo pravic, ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča. 13 Predmet spora v zadevi VDSS Psp 214/2019 z dne 12. 9. 2019 je bilo vprašanje upoštevanja izplačil, ki so bila izplačana v strnjenih 12 mesecev in ne za strnjenih 12 mesecev (ali se naknadni popravki glede izplačil pri oblikovanju osnov za posamezno vrsto nadomestila). Sodišče je v okoliščinah konkretnega primera ugotovilo, da je bilo za sporni mesec zaradi povišanja kasnejše izplačilo dejansko poknjiženo za nazaj na dejansko obdobje, kar dokazujejo tudi popravljeni REK obrazci za nazaj. To pomeni, da se je v konkretnem primeru pri oblikovanju osnove za tisti mesec to izplačilo oziroma popravek upošteval, čeprav se načeloma kasnejša izplačila, ki so bila opravljena za nazaj, ne upoštevajo v kolikor niso preknjižena na dejansko obdobje. 14 Pojasnjeno je, da bo prišlo do zamika enega meseca zaradi pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti centrov za socialno delo. Izpostavljeno je, da je pomembno, da so prispevki za starševsko varstvo obračunani, pri čemer upravičenost do nadomestila ni vezana na plačane prispevke. Na ta način se omogoči to, da centri za socialno delo sami pridobijo podatke, ne glede na kasnejša morebitna plačila prispevkov. V predmetni zadevi je tako pomemben le obračun., EVA 203-2011-0042.