Jedro

Težnja po celoviti odločitvi glede povrnitve stroškov ne sme biti zreducirana na matematično operacijo, na kar nakazuje drugi odstavek 154. člena ZPP, ki kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera. Okoliščine primera so zato tisto merilo, ki sodišču v vsakem sporu posebej narekujejo izbor metode oziroma vrednotenje in priznanje o povrnitvi pravdnih stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni sklep (VII. točka izreka sodbe) sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim stroškovnim sklepom (VII. točka izreka sodbe) tožencu naložilo povrnitev stroškov postopka tožniku v višini 653,31 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovni sklep se pritožuje toženec iz razloga previsoko priznane nagrade za vlogi tožnika z dne 15. 9. 2022 in 4. 10. 2022. Obe vlogi je sodišče neutemeljeno štelo kot potrebni in ju neutemeljeno ovrednotilo po 100 točk ter posledično previsoko odmerilo DDV in materialne stroške. Z vlogo z dne 15. 9. 2022 je tožnik na poziv sodišča, da poda morebitne pripombe na dopolnilno izvedensko mnenje IK II. stopnje z dne 25. 8. 2022, sporočil, da se z dopolnilnim mnenjem strinja. Hkrati je predlagal tožencu, da pripozna tožbeni zahtevek ter se v tem primeru odpove glavni obravnavi. Po pojasnilu toženca v vlogi z dne 20. 9. 2022, da tožbenega zahtevka ne more pripoznati iz razloga, ker ta ni bil v celoti pravilno opredeljen, soglaša pa, da sodišče sledi dopolnilnemu izvedenskemu mnenju in razsodi brez glavne obravnave, je tožnik z vlogo z dne 4. 10. 2022 tožbeni zahtevek modificiral. Modifikacija ni bila popolna, saj ni zajela obveznosti kontrolnega pregleda niti odločitve glede delnega nadomestila. Nobena od teh vlog ne dosega standarda obrazložene vloge v smislu 2. točke tar. št. 16 OT. V nobeni od teh vlog tožnik ni podal pravnega naziranja ali pa pripomb na dopolnilno izvedensko mnenje. Strinjanje z mnenjem pa ustvarja enake učinke kot molk. Tudi modifikacija tožbenega zahtevka v skladu z izvedenskim mnenjem, pa še to nepopolna, ne more biti ovrednotena kot obrazložena vloga. Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi Psp 113/2022 že zavzelo stališče, da takšne vloge za postopek niso potrebne, hkrati pa jih glede na vsebino in obseg ni mogoče šteti za obrazložene vloge temveč za navadne dopise, zato je bila v tem postopku potrebna le vloga tožnika, s katero je predlagal odločitev brez glavne obravnave. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v VII. točki izreka spremeni tako, da tožniku ustrezno zniža priznano nagrado ter posledično DDV.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti v pritožbi zatrjevanih kršitev. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno pravilno, zmotno je uporabilo materialno pravo le v delu vrednotenja pripravljalnih vlog, kar pa ne vpliva na samo odločitev.

5. Težnja po celoviti odločitvi glede povrnitve stroškov ne sme biti zreducirana na matematično operacijo, na kar nakazuje drugi odstavek 154. člena ZPP, ki kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera. Okoliščine primera so zato tisto merilo, ki sodišču v vsakem sporu posebej narekujejo izbor metode oziroma vrednotenje in priznanje o povrnitvi pravdnih stroškov. Vsak spor je dinamičen proces, v katerem lahko stranke v skladu z načelom dispozitivnosti razpolagajo s tožbenim zahtevkom. Ob izhodišču, ki ga določa 155. člen (da se priznajo potrebni stroški) mora sodišče v vsakem primeru posebej skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali gre za potrebne stroške. Stroški morajo biti potrebni in tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem.1

6. Tudi po pritožbeni oceni je sodišče za vlogo z dne 15. 9. 2022 utemeljeno priznalo nagrado za pripravljalno vlogo, saj je s to vlogo tožnik o izvedenem dokazu,2 realiziral pravico do izjave. Sodišče je namreč tožnika po prejetju dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije druge stopnje z dne 25. 8. 2022 pozvalo na izjasnitev.

7. Z vlogo z dne 4. 10. 2022, v kateri je tožnik modificiral tožbeni zahtevek, pa gre po pritožbeni oceni za prosto razpolaganje z zahtevkom, kar nenazadnje vpliva na nadaljnji tek postopka in priznanje stroškov uspeha.

8. Vsaka izmed teh dveh vlog tudi po pritožbeni oceni dosega standard obrazložene vloge v smislu 2. točke tar. št. 16 OT in je zato odločitev sodišča, da ne gre za navaden dopis, pravilna.3

9. Skladno z Odvetniško tarifo veljavno v času priznanja stroškov postopka (Ur. l. RS, št. 70/2022) je sicer spodnja meja nagrade za obrazložene vloge 100 točk črtana in je za obrazložene vloge možno priznati le 225, zato je sodišče v tem delu napačno uporabilo materialno pravo. Vendar je za konkretno odločitev ključno, da sta bili sporni vlogi potrebni. Z oceno prvostopnega sodišča soglaša tudi pritožbeno sodišče, zato je za vlogi potrebno priznati nagrado za obrazloženo vlogo v smislu 2. točke tarifne št. 16 OT. Ker pritožbeno sodišče ne more odločati v škodo stranke, ki se je pritožila, je potrebno izpodbijano odločitev stroškovnega sklepa potrditi.

10. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Tako Komentar k 154. in 155. členu ZPP, stran 29-40; Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2009). 2 Dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 25. 8. 2022. 3 Čeprav je sodišče priznalo 100 odvetniških točk.