Jedro

Nujna BPP se dodeli le v primerih, ko materialni položaj tožnika ni znan oziroma bi njegovo ugotavljanje terjalo toliko časa, da bi prišlo do zamude roka za kakšno pravno dejanje, posledično pa tudi do izgube pravice opraviti to dejanje. Z izdajo izpodbijane odločbe ni prišlo do kakršne koli zamude roka, poleg tega pa ni namen dodelitve nujne BPP, da se ta dodeli osebi, za katero se ve, da po materialnem pogoju ni upravičena do BPP in se potem od nje skladno s petim odstavkom 36. člena ZBPP terja vračilo neupravičeno prejeto BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve predloga za dopustitev revizije in revizije v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Kopru I Cp 586/2022 z dne 8. 12. 2022 in v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru P 30/2019 z dne 13. 9. 2022. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe Organ za BPP najprej navaja določbe prvega in drugega odstavka 13. člena ter prvega in drugega odstavka 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki urejajo materialne pogoje za dodelitev BPP. Ugotovljeno je, da je tožnik skladno s 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) samska oseba. Organ za BPP je skladno z 20. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) preveril mesečne dohodke in prejemke tožnika v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, to je od oktobra 2022 do decembra 2022 in ugotovil, da znaša lastni dohodek tožnika v skupni višini 3.272,00 EUR, ter obsega štete periodične dohodke iz naslova pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Povprečni mesečni dohodek tožnika znaša 1.090,67 EUR mesečno in tako presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 843,78 EUR, kar izključuje njegovo pravico do dodelitve BPP. Tožnik že v višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, zato ni bilo potrebno preverjati višine drugega premoženja tožnika in presojati objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožniku je pojasnjeno, katere odhodke je po 13. členu ZUPJS mogoče odšteti od dohodkov tožnika, pri čemer se sodne prepovedi, stanovanjski stroški in podobno ne morejo upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema za priznanje BPP, pri čemer tožnik teh stroškov ni specificiral. Tožniku je bilo glede nujne in izjemne pomoči že večkrat temeljito pojasnjeno v številnih zavrnilnih odločbah, a mu Organ za BPP ponovno pojasni, katere pogoje mora izpolnjevati za dodelitev izjemne BPP in da jih ne izpolnjuje, zato do nje ni upravičen. Tožniku je glede grajanja postopka odvzema poslovne sposobnosti pojasnjeno, da bi lahko zatrjevane kršitve uveljavljal zgolj v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z zanj spornimi postopki in da Organ za BPP ne more upoštevati zatrjevanih nezakonitosti (pravnomočnih) sodnih odločb. Dodatno je navedeno, da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, s katerim je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost, ni bil nikoli razveljavljen ali odpravljen ali zaključen nov postopek za vrnitev poslovne sposobnosti. Sklicuje se tudi na načelo proste presoje dokazov in na prvi odstavek 169. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa učinek javnih listin. Posledično je v upravnem postopku za dodelitev BPP možno kot dokaz uporabiti javno listino, kar pravnomočni sklep o odvzemu poslovne sposobnosti tudi je.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba pavšalna in protizakonita, saj iz izreka ni razvidno, kakšna vrsta BPP je bila tožniku zavrnjena, zato tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je skrbnica tožnika, ki skrbi tudi za vsakdanje življenje, zaprosila za uresničitev revizije zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 586/2022 z dne 8. 12. 2022, ki je posledica protizakonitih odločb toženke, predvsem odločbe, s katero je toženka tožniku kratila pravico do oprostitve stroškov postopka oziroma plačila za izvedenca in pravico do vložitve kvalificirane pritožbe zoper prvostopno sodbo. Vse navedene kršitve je skrbnica tožnika navedla v prošnji za dodelitev nujne BPP z dne 11. 1. 2023, toda toženka ni uporabila 8. in 146. člen ZUP, pač pa je presojala le dokaze, ki so ji ustrezali za zavrnitev prošnje za dodelitev nujne BPP, ki se po 36. členu ZBPP brez ugotavljanja pogojev iz 24. člena ZBPP, nemudoma dodeli le za tisto pravno dejanje, katerega po preteku roka ne bi mogel več opraviti. V konkretnem primeru skrbnici tožnika ni dovoljena vložitev revizije, saj tožnica nima državnega pravosodnega izpita, kar utemeljuje prošnjo za dodelitev nujne BPP. Navaja, da je toženki in naslovnemu sodišču tudi izjemno dobro znano, da tožnik ni začel s pravdanjem, pač pa je v sodnih postopkih le uporabljal svoje pravice, predvsem pravico do pravnih sredstev, ko jo Ustava RS zagotavlja vsakomur, zato so očitki o kverulanstvu žaljivi in nedopustni, saj vlaganje očitni nerazumnih vlog duševne bolne osebe ni enako žaljivim in pravno nedopustnim očitkom kverulanstva. Toženki in naslovnemu sodišču so iz številnih postopkov splošno znani številni sodno izvedeniški psihiatrični izvidi, po katerih je tožnik že od leta 1995 dalje procesno in pravdno nesposoben (s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012 je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost zaradi duševne bolezni in posledične izgube procesne in pravdne sposobnosti) in se je posledično zaradi kratenja pravice do odvetnika pred sodišči branil sam, kakor je pač znal, saj si zaradi splošno znane socialne stiske ni mogel privoščiti odvetnika. Odločbe toženke so zaradi navedenega, ki brez upoštevanja splošno znanih okoliščin iz sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, temeljijo na protiustavni določbi iz šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, po kateri se izjemna BPP ne dodeli osebam, ki so v sodnih postopkih vlagali očitno nerazumne vloge, šteje za sistematično zlorabo. Sodišču predlaga, da pridobi in preuči spis toženke ter po opravi glavne obravnave, na kateri naj ga zasliši in zasliši tudi druge priče, izpodbijano odločbo spremeni tako, da zaprošeni prošnji za dodelitev nujne BPP ugodi ali izpodbijano odločbo razveljavi (odpravi – opomba sodišča) in zadevo vrne v ponovno odločanje Organu za BPP.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Kopru I Cp 586/2022 z dne 8. 12. 2022 in v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru P 30/2019 z dne 13. 9. 2022. Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbe prvega in drugega odstavka 13. člena ter prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP in zaključuje, da tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, zato se ni spuščala v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Dodatno pa toženka navaja, da tožnik ne izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne in nujne BPP.

7. Med strankama je sporno, ali je bila prošnja tožnika vložena po skrbnici za dodelitev nujne BPP utemeljena. Dodatno je med strankama sporno, ali so podani pogoji za dodelitev izredne BPP ter, ali je iz izreka izpodbijane odločbe razvidno, kakšna vrsta BPP je bila tožniku zavrnjena.

8. Nujna BPP je urejena v 36. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam.

9. Glede tožnikovega zatrjevanja, da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšna vrsta BPP je bila tožniku zavrnjena, sodišče pojasnjuje, da je skladno s tretjim odstavkom 37. člena ZBPP poleg podatkov o upravičencu potrebno določiti oziroma navesti izrecno obliko in obseg dodeljene pravne pomoči, ter natančno opredeliti zadevo, za katero je dodeljena BPP le v primeru, ko je z odločbo prošnji ugodeno1. V konkretnem primeru, pa je bila z izpodbijano odločbo prošnja tožnika zavrnjena, zato izostanek navedbe vrste BPP ne povzroči nedoločenosti izreka, ki bi bil v nasprotju z določbo šestega odstavka 213. člena ZUP. Poleg tega pa je iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno, da je organ za BPP presojal prošnjo tako z vidika redne, izjemne in nujne BPP.

10. Tožnik v tožbi tudi navaja, da je podan razlog za dodelitev izjemne BPP iz 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Toženka se namreč v izpodbijani odločbi pri obrazložitvi, zakaj ni priznala tožniku izjemne BPP, sklicuje na šesto alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki določa, da se izjemna BPP sicer dodeli tudi v primeru, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Toženka se s tem v zvezi v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja na to, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta ravno zaradi kverulanstva in se pri tem sklicuje na pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012. Z navedenimi sodnimi odločbami je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Tožnik izraža nestrinjanje s samo vsebino teh sodnih odločb in zatrjuje, da nerazumnih vlog ni vlagal. Vendar bi lahko tožnik tovrstne zatrjevane kršitve uveljavljal zgolj v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z zanj spornimi postopki, ne more pa zatrjevane nezakonitosti (pravnomočnih) sodnih odločb, ki jih je bila pri odločanju upravičena in dolžna upoštevati tudi toženka, uspešno uveljavljati v obravnavanem postopku za dodelitev BPP. Enako stališče je sodišče zavzelo tudi že v sodbah I U 582/2022 z dne 14. 6. 2022 in I U 696/2022 z dne 13. 7. 2022, kjer je šlo za upravni spor med istima strankama.

11. Tožnik v tožbi zgolj zatrjuje, da je določba šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP protiustavna, saj gre za sistematično zlorabo, s tem ko se izjemna BPP ne dodeli osebam, ki so v sodnih postopkih vlagali očitno nerazumne vloge. Gre za pavšalno trditev, ki ni z ničemer konkretizirana, sicer pa sodišče tožniku pojasnjuje, da je namen BPP po ZBBP _uresničevanje pravice do sodnega varstva_ po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Vlaganje nerazumnih vlog ne more predstavljati uresničevanje pravice do sodnega varstva, zato v konkretnem primeru ne gre za neustavno določbo. V tožbi sicer tožnik zgolj na splošno zatrjuje, da so dejstva do upravičenosti do izjemne BPP po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP splošno znana, pri tem pa ne konkretizira, zakaj naj bi bila ta dejstva splošno znana, torej poznana širšemu krogu ljudi. Tako dejstvo že po naravi stvari ne more biti splošno znano dejstvo.

12. Po presoji sodišča je toženka tudi pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne BPP. Nujna BPP se v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP dodeli v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Vendar pa je organ za BPP v roku 15 dni po dodelitvi nujne BPP dolžan preveriti materialni položaj prosilca (četrti odstavek 36. člena ZBPP) in mora v primeru, da ugotovi, da prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, izdati odločbo o neupravičeno prejeti BPP (peti odstavek 36. člena ZBPP). Glede na to, da je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, je bila njegova prošnja za dodelitev nujne BPP utemeljeno zavrnjena. Nujna BPP se dodeli le v primerih, ko materialni položaj tožnika ni znan oziroma bi njegovo ugotavljanje terjalo toliko časa, da bi prišlo do zamude roka za kakšno pravno dejanje, posledično pa tudi do izgube pravice opraviti to dejanje. Z izdajo izpodbijane odločbe ni prišlo do kakršne koli zamude roka, poleg tega pa ni namen dodelitve nujne BPP, da se ta dodeli osebi, za katero se ve, da po materialnem pogoju ni upravičena do BPP in se potem od nje skladno s petim odstavkom 36. člena ZBPP terja vračilo neupravičeno prejeto BPP.

13. Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Sodišče je odločilo na seji senata na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika, njegove skrbnice, psihiatra in višjih sodnikov, saj so, upoštevaje vsebino tožbenih ugovorov, pravno relevantne dejanske okoliščine konkretnega primera nesporne, dokazni predlogi pa so zato nerelevantni. Tožnik s predlaganimi zaslišanji želi dokazati dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s tožnikovo poslovno nesposobnostjo, kar pa za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno.

15. Sodišče je v zadevi odločalo po sodnici posameznici skladno s sklepom Upravnega sodišča RS I U 293/2023-6 z dne 21. 3. 2023. 1 Glej tudi sodbo Upravnega sodišča RS III U 17/2022-8 z dne 24. 2. 2022.