Up-160/03

13. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. maja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 144/98 z dne 28. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 7/97 z dne 22. 9. 1998 o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo o izdaji soglasja za lastninsko preoblikovanje Gozdnega gospodarstva Maribor. Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da do lastninjenja Gozdnega gospodarstva ne more biti "indiferenten", dokler ne ve, ali si je Gozdno gospodarstvo lastninilo tudi njegovo zemljišče. Zatrjuje, da so sporne nepremičnine privatne in da niso bile nikoli nacionalizirane.

Meni, da se mu problematika (de)nacionalizacije podtika. Navaja, da razpolaga z lastniško dokumentacijo, ki dokazuje, da gre za privatno zemljišče.

B.

Obširnih navedb pritožnika, ki se ne nanašajo na izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča, oziroma na razloge za zavrnitev njegove pritožbe v upravnem sporu, v postopku ustavne pritožbe zoper to sodbo ni mogoče obravnavati. Iz pritožnikovih navedb je razvidno, da zmotno razume pomen ustavne pritožbe. Zato Ustavno sodišče pojasnjuje, da v postopku ustavne pritožbe ne more urejati pravnega položaja pritožnika. Prav tako se ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe, saj ni inštanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik sicer ne navaja izrecno, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi mu bile z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča kršene, iz njegovih navedb, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, pa izhaja, da po vsebini zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

Navedba pritožnika, da se z izdajo soglasja za lastninsko preoblikovanje podjetja Gozdno gospodarstvo Maribor posega v njegovo lastninsko pravico na določenih zemljiščih, ni utemeljena. Izdaja tega soglasja v morebitne stvarnopravne pravice in zahtevke pritožnika ne more posegati. Kot že sodišče ugotavlja, so bile sporne nepremičnine izločene iz lastninskega preoblikovanja in so bile prenesene na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Če ima pritožnik kakšne civilnopravne pravice zoper Gozdno gospodarstvo Maribor, jih bo v enakem obsegu lahko uveljavljal tudi po lastninskem preoblikovanju tega podjetja. Ker lastninsko preoblikovanje omenjenega podjetja v ničemer ne posega v (morebitne) pravice pritožnika, sodišča s tem, ko njegovi pritožbi niso ugodila, očitno niso kršila človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan