Jedro

Od pravnomočnega zaključka inšpekcijskega postopka ni pričakovati pravnomočne odločitve o vprašanju, ali je sporna cesta gozdna cesta, kot o glavni stvari na matičnem področju in tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v nadaljnje odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka inšpekcijskega postopka pred Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Gozdarska inšpekcija, Območna enota Celje, Izpostava Dravograd, ki se vodi pod številko X. 2. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) s pravočasno pritožbo izpodbija navedeni sklep in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da vprašanje, ali je sporna cesta gozdna cesta, spada v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, zato ni predhodno vprašanje. To dejstvo bo inšpekcijski organ ugotavljal le za potrebe rešitve inšpekcijskega postopka. Inšpekcijski organ tudi ni tisti, ki bi o tem odločal, saj je njegova naloga nadziranje uresničevanja določb Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Navedbe sodišča prve stopnje, da je prvostopni inšpekcijski organ izdal odločbo pod številko Y, se ne da preizkusiti, saj tožnik s to odločbo ni bil seznanjen, iz obrazložitve sklepa pa tudi ni razvidno, ali je bilo z njo seznanjeno sodišče prve stopnje. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, da gre za gozdno cesto, pravno varstvo, ki ga s predmetno tožbo uveljavlja tožnik, ni dopustno, je napačno. Dejstvo, da ZG določa, da je gozdna cesta javnega značaja, ne pomeni, da je javno dobro in služnost ter njeno priposestvovanje na taki cesti ni mogoče. V predmetni pravdi ne gre za vprašanje uporabe sporne ceste za namene gospodarjenja z gozdovi pač pa za uporabo te ceste za dostop in uporabo tožnikovih nepremičnin (stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja), torej za vprašanje dopustnosti posega v lastninsko pravico tožene stranke (v nadaljevanju toženca), ki je v zasebnem interesu. Tožnik zatrjuje priposestvovanje služnosti vožnje po sporni cesti z vsemi vozili in ne le za potrebe gospodarjenja z gozdovi. Prav tako je napačno stališče sodišča prve stopnje, da ima tožnik v primeru, če gre za gozdno cesto, zagotovljeno javnopravno varstvo – inšpekcijsko nadzorstvo. Gozdarski inšpektor nima pooblastil, da bi varoval zasebni položaj tožnika, temveč varuje javni interes. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da nadaljuje pravdni postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le-te in priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 350. v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Predhodno vprašanje samo neposredno ni predmet odločanja o glavni stvari, čeprav je samostojna celota, ki je lahko predmet odločanja o glavni stvari v nekem drugem postopku pred sodiščem ali drugimi državnimi organi.1 Če predhodno vprašanje na matičnem področju še ni bilo rešeno, ga lahko sodišče reši samo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (13. člen ZPP) ali pa postopek prekine in počaka, da bo to vprašanje rešeno na matičnem področju, torej da bo sodišče ali kakšen drug organ v okviru svojih pristojnosti odločil o tem vprašanju kot o glavni stvari (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Pri odločanju o prekinitvi postopka mora pravdno sodišče najprej presoditi, ali vzporedni postopek predstavlja predhodno vprašanje za pravdo, ki jo obravnava samo, in nato še, ali je prekinitev pravde upravičena glede na načela smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka, upoštevaje ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.2

7. Gozdarski inšpektorji v skladu s prvim odstavkom 75. člena ZG nadzirajo uresničevanje določb ZG in na njegovi podlagi izdanih predpisov. ZG niti ne predpisuje nikakršnega upravnega odločanja v zadevah določitve, ukinitve, prekvalifikacije gozdnih cest niti v 77. členu3, v katerem podrobneje določa pravice in dolžnosti gozdarskih inšpektorjev, le-tem ne daje pristojnosti upravnega odločanja o vprašanju, ali je določena cesta gozdna cesta v smislu tega zakona. Gozdarska inšpekcija v zadevi številka X oziroma Y4 obravnava uporabo dela sporne ceste v nasprotju s predpisi po četrtem odstavku 37. člena ZG, konkretno ali je toženec dolžan vzpostaviti prvotno stanje na obravnavanem delu sporne ceste.

8. Glede na navedeno od pravnomočnega zaključka inšpekcijskega postopka ni pričakovati pravnomočne odločitve o vprašanju, ali je sporna cesta gozdna cesta, kot o glavni stvari na matičnem področju in tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.

9. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretja točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj torej nadaljuje s postopkom in odloči o zadevi.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se ob smiselni uporabi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo, v okviru katere bo o njih odločeno v skladu z načelom končnega uspeha.

1 V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list, GV založba, Ljubljana, 2005, str. 121. 2 VSL II Cp 1665/2017 z dne 6. 12. 2017, VSL Sklep II Cp 2878/2017 z dne 5. 4. 2018. 3 Prvi odstavek 77. člena ZG:„Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva ima gozdarski inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti: pregledovati dela v gozdovih ter dokumentacijo za ta dela in vsa mesta, kjer se v gozdovih sekajo oziroma spravljajo, zlagajo in prevažajo gozdni lesni sortimenti iz gozda do potrošnika; pregledovati in spremljati uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov in gozdnogojitvenih načrtov; ustaviti vsa dela, ki niso v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov; določiti rok za obeljenje panjev in neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev in bresta, za katere je obeljenje predpisano, oziroma odrediti obeljenje na stroške lastnika sortimentov oziroma panjev oziroma skladišča; v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda, odrediti ukrepe, da se škoda prepreči; pregledovati in spremljati uresničevanje ukrepov za varstvo gozdov; preveriti, če izvajalci izpolnjujejo pogoje za opravljanje del v gozdovih; nadzirati porabo proračunskih sredstev, ki so namenjena financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in gozdarstvo, gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic; na gozdnih cestah ustaviti vozilo, ki prevaža ali ima naložene gozdno lesne sortimente, na način in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za gozdarstvo; zahtevati od osebe, ki prevaža ali ima na vozilu naložene gozdno lesne sortimente, na vpogled osebni dokument za ugotavljanje istovetnosti te osebe; pregledovati dokumentacijo, ki mora spremljati gozdno lesne sortimente med prevozom ali naložene na vozilo. „Tretji odstavek 77. člena ZG:„Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima pravico in dolžnost: odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi; odrediti, da se sredstva, dodeljena oziroma porabljena v nasprotju s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vrnejo v proračun Republike Slovenije; poročati pristojnim državnim organom o ugotovitvah pri opravljanju inšpekcijskega nadzora in o izrečenih ukrepih.“ 4 Iz dopisa Gozdarske inšpekcije št. Z, ki je bil pravdnima strankama vročen skupaj z izpodbijanim sklepom, izhaja, da je bila v zadevi št .X izdana odločba Y.