Jedro

Ugotovljene objektivne okoliščine, ki se nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanje (očita se mu izvršitev kar 9 kaznivih dejanj po 176. členu KZ-1, ki v zakonodaji spadajo med najtežja kazniva dejanja, dejanja so bila uperjena zoper več mladoletnih oseb ter izvršena vztrajno, v daljšem časovnem obdobju, na posebno predrzen, brezbrižen in nesočuten način, v posameznih primerih pa tudi z ustvarjanjem prevlade nad oškodovankami in spravljanjem v podrejen položaj) in subjektivne okoliščine (negativne osebnostne lastnosti - izkoriščanje in uveljavljanje premoči nad oškodovankami, nasilnost v psihičnem smislu (grožnje oškodovankam), nepredvidljivost, predrznost ter izredna vztrajnost, ko se mu očitajo kazniva dejanja, ki naj bi jih izvrševal v daljšem časovnem obdobju iz različnih lažnih profilov zoper različne mladoletne oškodovanke), tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v medsebojni povezavi še vedno razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženčeva ponovitvena nevarnost realna, konkretna in izrazita.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju ugotovil, da so priporni razlogi zoper obtoženega A. A. še vedno podani.

2.Zoper sklep se je pritožil zagovornik zaradi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Drugostopenjsko sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. V nasprotju s pritožbenimi očitki pa drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obtožencu očitanih kaznivih dejanj, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora, v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5.Zaključek o obstoju utemeljenega suma je sodišče prve stopnje utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih ta temelji. Pritožba v zvezi s tem očita, da izpodbijani sklep glede utemeljenega suma ne vsebuje nobenih navedb. Vendar ti očitki, po pregledu obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne vzdržijo pritožbene presoje, saj je ugotovitev, da utemeljen sum še vedno obstoji, sodišče prve stopnje argumentirano obrazložilo v 4. točki obrazložitve.

6.Sodišče prve stopnje je v zvezi s obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki obstoj le te utemeljujejo.

Ugotovljene objektivne okoliščine, ki se nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanje (očita se mu izvršitev kar 9 kaznivih dejanj po 176. členu KZ-1, ki v zakonodaji spadajo med najtežja kazniva dejanja, dejanja so bila uperjena zoper več mladoletnih oseb ter izvršena vztrajno, v daljšem časovnem obdobju, na posebno predrzen, brezbrižen in nesočuten način, v posameznih primerih pa tudi z ustvarjanjem prevlade nad oškodovankami in spravljanjem v podrejen položaj) in subjektivne okoliščine (negativne osebnostne lastnosti - izkoriščanje in uveljavljanje premoči nad oškodovankami, nasilnost v psihičnem smislu (grožnje oškodovankam), nepredvidljivost, predrznost ter izredna vztrajnost, ko se mu očitajo kazniva dejanja, ki naj bi jih izvrševal v daljšem časovnem obdobju iz različnih lažnih profilov zoper različne mladoletne oškodovanke), tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v medsebojni povezavi še vedno razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženčeva ponovitvena nevarnost realna, konkretna in izrazita. V vsem navedenem namreč tudi pritožbeno sodišče prepoznava obtoženčevo nepredvidljivost, predrznost in njegov negativen in brezbrižen odnos do spoštovanja uveljavljenih pravnih in družbenih norm. Pri tem je sicer pritrditi pritožbenim opozorilom, da je v zvezi s tem pripornim razlogom potrebno, glede na razloge Ustavnega sodišča Republike Slovenije v pritožbeno izpostavljenih odločbah Up-123/95 in Up-127/05 z dne 6. 10. 1995, ugotoviti realno nevarnost in ne zgolj bojazni, vendar pa razlogi o obstoju konkretne nevarnosti iz izpodbijanega sklepa (glede na zgoraj povzeto) izhajajo. Prav tako pa v nasprotju s pritožbenim prepričanjem, iz teh razlogov izhajajo zahtevane posebne okoliščine, ki to nevarnost utemeljujejo. Povzeti razlogi so razumni in ustrezajo merilom presoje pripornih razlogov ponovitvene nevarnosti, zato zatrjevana kršitev zakona (3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP) ni podana.

Lastna dokazna ocena okoliščin in načina storitve obtožencu očitanih kaznivih dejanj ter posledično osebnostnih lastnosti obtoženca, pa na pravilnost zaključka o obstoju tega pripornega razloga ne more vplivati, ker bo to stvar nadaljnjega dokaznega postopka. Pri tem ni mogoče pritrditi smiselnim pritožbenim opozorilom, da se ugotovljene subjektivne okoliščine ne smejo prekrivati z zakonskimi znaki očitanih kaznivih dejanj (konkretno: ker je bistvo očitkov zoper obtoženca v preslepitvi mladoletnih oškodovank, ni mogoče govoriti o tem, da naj bi obtoženec kazniva dejanja izvrševal na posebno predrzen način)1.

7.Obtožencu, ki je rojen 25. 10. 2002, se v obtožnici res da očitajo ravnanja, ki naj bi jih zoper oškodovanko B. B. začel izvrševati leta 2019, ko je bil še mladoleten. Vendar pa je iz opisa tega kaznivega dejanja razvidno, da je z očitanimi ravnanji zoper navedeno oškodovanko prenehal šele 6. 12. 2023, ko je bil že polnoleten. Ker po opisu kaznivega dejanja, vsa obtožencu očitana ravnanja na škodo te oškodovanke predstavljajo eno kaznivo dejanje, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo to kaznivo dejanje dokončano v času obtoženčeve polnoletnosti. Pa tudi v primeru, če bi se v enotnem postopku obtožencu očitala kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoleten in kot polnoleten, bi bilo potrebno upoštevati določbo 457. člena ZKP, in izvesti postopek po določbah, ki veljajo za redni postopek zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj.

8.Sodišče druge stopnje prav tako ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je pripor zoper obtoženca neogibno potreben ukrep za zagotovitev varovanja osebne in telesne integritete mladoletnih oškodovank, ki je zaradi ravnanj, kakršna se očitajo obtožencu ogrožena do te mere, da se pripor izkaže tudi kot sorazmeren ukrep .

Pri tem pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi pravilno ugotovilo, da je pripor nujen ukrep in ga torej ni mogoče nadomestiti z blažjimi ukrepi, saj slednji ne bi bili učinkoviti. V pritožbi predlagan nadomestni ukrep - hišni pripor s prepovedjo uporabe mobilnega telefona in aplikacij za komunikacijo prek mobilnega telefona, pa obtožencu ne bi onemogočil ponovitve kaznivih dejanj, kot to zatrjuje pritožba, ker bi si lahko priskrbel dostop do internetne povezave oziroma drugega mobilnega telefona, česar z zgolj občasnimi policijskimi kontrolami ne bi bilo mogoče preprečiti. Ker je sodišče prve stopnje tudi pravilno obrazložilo, da je pripor, torej poseg v osebno svobodo obtoženca sorazmeren z zasledovanim ciljem, in sicer z varovanjem osebne in telesne integritete mladoletnih oškodovank, je pritožnikovo nasprotovanje prvostopenjskemu sklepanju o nujnosti, neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora, ki traja od 24. 4. 2024 od 6.50 ure dalje, neutemeljeno.

9.Glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10.Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------

1Glej: VS RS sodba XI Ips 36858/2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.