Jedro

Glede na obvestilo predlagateljice o kršitvah izrečenih ukrepov je moralo sodišče prve stopnje za to, da je nasprotnemu udeležencu z izpodbijanim sklepom naložilo v plačilo denarno kazen, ugotoviti, da je nasprotni udeleženec izrečene ukrepe kršil. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje to tudi pravilno ugotovilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišče prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu zaradi kršitve I. točke izreka sklepa V N 960/2021 z dne 27. 7. 2021 izreklo denarno kazen v znesku 500 EUR, ki jo je v roku 15 dni dolžan plačati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (I. točka izreka). Če kazni v odmerjenem roku in na določen način ne bo plačal, jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti (II. točka izreka). Za primer ponovne kršitve obveznosti iz I. točke izreka sklepa V N 960/2021 z dne 27. 7. 2021 s strani nasprotnega udeleženca, je določilo novo denarno kazen v višini 800 EUR, pri kateri bo sodišče prav tako po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim mu bo izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če bo tudi v nadaljevanju kršil navedene prepovedi (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Trdi, da izrek kazni ni utemeljen niti zakonit, zato ga izpodbija v celoti in predlaga, da se ga razveljavi. Zanika, da bi predlagateljico klical ali ji pošiljal SMS sporočila iz telefonov starejših dveh sinov. Gre za nepreverjene trditve predlagateljice, ki mu skuša le škodovati, saj med njima poteka več sporov. Sinova sta dovolj odrasla, da sama upravljata s svojima telefonoma, pri čemer ni mogoče sklepati, da bi svojemu očetu dovolila, da uporablja njuna telefona. Zanika, da otroka ne govorita albansko, tudi pisati znata v tem jeziku. Res pa je, da imata precej negativen odnos do predlagateljice, saj zanju ni poskrbela, kot sta pričakovala, in zato je možno, da sta ji pošiljala sporočila z bolj provokativno vsebino. Z njo stikov ne želita niti preko Centra za socialno delo. Ne drži tudi, da je nasprotni udeleženec predlagateljico ob predaji najmlajšega sina A. A. 3. 10. 2021 pričel izzivati in jo žaliti, pri čemer naj bi otroka položil v voziček in ga z vso silo potisnil proti predlagateljici in se je ta zbala za otroka. Gre le za trditve predlagateljice, ki niso z ničemer dokazane, povesem nelogično pa je, da bi nasprotni udeleženec tako ravnal pred policijsko postajo, če bi, pa bi predlagateljica zanesljivo poiskala pomoč pri uslužbencih Policijske postaje ... Pri tem predlagateljica tudi noče navesti imen ljudi, ki so bili priča žaljenju, kar vse kaže na to, da le izkorišča situacijo v svoj prid in provocirala nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec zaključuje, da izrečenega ukrepa približevanja ni nikoli kršil, nobenega interesa nima, da bi bil v slabih odnosih s še vedno zakonito ženo, saj želi svojim otrokom omogočiti zdravo okolje za vzgojo.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka. Vztraja, da je nasprotni udeleženec prepoved kršil. Trdi, da otroka nasprotnemu udeležencu niti ne bi mogla preprečiti uporabe njunih telefonov. Priznava, da imata starejša sinova nekoliko odklonilen odnos do nje, vendar to pripisuje manipulacijam nasprotnega udeleženca. Poudarja, da spremlja šolsko delo starejših sinov in sodeluje z razredniki, šolsko svetovalno službo in zdravnikom. Vsakodnevno jima tudi omogoča stike z mlajšim bratom preko videoklicev, redno jima pošilja voščila ob rojstnih dnevih, praznikih in se trudi z njima ohraniti materinski odnos. Glede dogodka 3. 10. 2021 pojasnjuje, da je bil ta hipen in v primeru stopnjevanja napada ji tudi prisotni uslužbenci PP ... ne bi mogli pomagati. Da je nasprotni udeleženec voziček porinil proti njej, pa je ta v izpovedi 14. 1. 2022 priznal. Po tem napadu nasprotnega udeleženca starejša sinova tudi nista več želela govoriti s predlagateljico in sta bila nanjo jezna, to pa je posledica psihološkega vpliva nasprotnega udeleženca na otroka, ki želi predlagateljico očrniti z lažno predstavitvijo dejanskega stanja in z manipulacijami.

4. V zvezi z odgovorom na pritožbo je nasprotni udeleženec podal izjavo, s katero zanika predlagateljičine navedbe in vztraja, da ukrepa ni kršil ter priglaša stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 960/2021 z dne 27. 7. 2021 nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe po 19. členu ZPND1 in mu za primer kršitve izrečenih ukrepov izreklo denarno kazen v višini 500 EUR. Nasprotnega udeleženca je opozorilo, da bo denarno kazen v primeru kršitev izterjalo po uradni dolžnosti (in izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo, višjo denarno kazen, za primer, če bo nasprotni udeleženec tudi v nadaljevanju kršil prepovedi).

7. Glede na obvestilo predlagateljice o kršitvah izrečenih ukrepov je moralo sodišče prve stopnje za to, da je nasprotnemu udeležencu z izpodbijanim sklepom naložilo v plačilo denarno kazen, ugotoviti, da je nasprotni udeleženec izrečene ukrepe2 kršil. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje to tudi pravilno ugotovilo. Ocenilo je, da je predlagateljica prepričljivo izpovedala, da jo je nasprotni udeleženec 4. 9. 2021 večkrat klical in ji pošiljal sporočila z neprimerno vsebino, denimo „kurba odpri telefon“ ter ji grozil z besedami „bo boljše zate“ in „ubil te bom“, kar potrjujejo tudi kopije imenika klicev in SMS sporočil v prilogah A116-121 spisa. Navedbe nasprotnega udeleženca, da sta sporočila poslala otroka, pa je sodišče ocenilo za manj verjetne in v tem delu njegovo izpoved kot neprepričljivo. Ocenilo je tudi, da je predlagateljica prepričljivo izpovedala, da jo je nasprotni udeleženec pred policijsko postajo 3. 10. 2021 ob predaji najmlajšega sina žalil z besedami „bog ve, s katerim kurcem je prišla“ ter „jebem ti mater“ in da je voziček z mld. A. A. odločno potisnil proti njej. Da je voziček z otrokom potisnil proti predlagateljici, je nasprotni udeleženec v izpovedi priznal, po oceni sodišča prve stopnje pa je ostale njene trditve neprepričljivo zanikal in označil kot neresnične. Njegovih navedb, da se otroka do predlagateljice vedeta neprimerno, da so otroci nastrojeni zoper predlagateljico in da ga predlagateljica želi očrniti in v resnici sama vrši nasilje, pa ne potrjujejo listine v tem spisu ali v spisu I Z 36/2021. 8. Pritožba temelji na dveh trditvah in sicer, da nasprotni udeleženec preko telefonov starejših dveh sinov ni skušal komunicirati s predlagateljico, temveč sta to poskušala sinova, in da se tudi dogodek 3. 10. 2021 pri predaji najmlajšega sina pred policijsko postajo ni zgodil tako, kot trdi predlagateljica, saj za njene trditve ni nobenih dokazov, kar pomeni, da nasprotni udeleženec izrečenega ukrepa ni kršil in kazen ni upravičena.

9. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je navedbe o kršitvah izrečenih ukrepov s strani nasprotnega udeleženca predlagateljica prepričljivo potrdila z izpovedjo in kopijo imenika klicev in SMS sporočil (priloga A116-121 spisa). Pritožbeno sodišče se tudi pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je manj verjetno, da sta SMS sporočila pošiljala otroka. Da je to manj verjetno kaže vsebina sporočil, poleg tega pa gre za ponavljajoči vzorec, saj je nasprotni udeleženec tako ravnal že pred izrekom prepovedi3. Glede na to, da nasprotni udeleženec trdi, da starejša sinova stike z materjo odklanjata, pa je tudi malo verjetno, da bi starejši sin v enem dnevu z materjo skušal opraviti 19 videoklicev in en navaden klic, drugi sin pa 14 videoklicev in tri navadne. Tudi trditev, da sinova znata pisati v albanskem jeziku je manj verjetna, saj je sodišče že v sklepu z dne 27. 7. 2021 ugotovilo, da je mld. otrok v SMSu (priloga A23) zapisal „Pisi slovensko ker hitrejs berem“. Nikakor tako ne drži, da predlagateljičine navedbe niso podprte z dokazi. Ne drži pa tudi, da so neresnične navedbe predlagateljice, da je nasprotni udeleženec 3. 10. 2021 voziček z otrokom potisnil proti predlagateljici, saj je nasproti udeleženec v izpovedi to potrdil. Res pa je zanikal, da bi ji kaj rekel in predlagateljici očita, da imen navzočih oseb ne pove. Očitek ni utemeljen, saj predlagateljica imena gospe iz varne hiše ne more povedati. Ireleventna pa je tudi trditev nasprotnega udeleženca, da bi se morala predlagateljica pred policijsko postajo, kjer sta predala otroka, počutiti varno, saj predlagateljica trdi, da se je zbala za otroka (ne zase). Tudi njeno pojasnilo, da je šla z otrokom hitro v avto in ni razmišljala, da bi šla na policijo, je življenjsko povsem razumljivo. Kraj je želela čim prej zapustiti in se na uslužbence policijske postaje ni obrnila po pomoč, saj se je očitno lahko odpeljala in pomoči niti ni potrebovala. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze utemeljeno verjelo predlagateljici in je na tej podlagi napravilo pravilne zaključke, ki jih tudi pritožbene navedbe kot pojasnjeno ne omajejo. Pritožba nasprotnega udeleženca zato ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče v celoti zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na osmem odstavku 22.a člena ZNPD, ki določa, da sodišče v postopku po tem zakonu o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče je tako tudi ravnalo in pri tem upoštevalo, da nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa k rešitvi zadeve z odgovorom na pritožbo tudi ni bistveno prispevala.

1 Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS, številka 16/08, s kasnejšimi spremembami. 2 Nasprotnemu udeležencu je prepovedano, da se v obdobju 12 mesecev približa predlagateljici na razdalji, manjši od 100 metrov, z njo naveže stike (na kakršen koli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ali preko tretjih oseb) ali z njo vzpostaviti vsakršno srečanje (razen če bi bilo zaradi izvajanja stikov z mld. otroci odločeno drugače). 3 Sodišče prve stopnje je že v sklepu z dne 27. 7. 2021 ugotovilo, da je SMS sporočila (A1 do A77 in A85 do A114) pisala odrasla oseba in ne otrok.