Jedro

Iz posebne stečajne mase se ne poplačajo zamudne obresti dospele po začetku stečajnega postopka, ker ločitvena pravica glede teh zamudnih obresti z dnem začetka stečajnega postopka preneha.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 1. alineji 2. odstavka izreka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo dne 9.6.2005 sklep, s katerim je potrdilo osnutek oblikovanja posebne razdelitvene mase za poplačilo ločitvenih upnikov v višini 224.518.917,66 SIT (1. odstavek izreka).

Odločilo je, da se ločitvena upnika iz te mase poplačata tako, da se ločitveni upnik B.C. d.d. poplača v višini 35.223.646,00 SIT, kar znaša 100 prijavljene terjatve (1. alineja 2. odstavka izreka), ločitveni upnik L.B.D. pa se poplačala do višin 189.295.471,66 SIT, kar po ugotovitvah sodišča prve stopnje znaša 68,70% priznane terjatve (2. alineja 2. odstavka izreka).

Proti temu sklepu je pritožbo vložil upnik B.C. d.d. V pritožbi navaja, da se pritožuje zoper tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upnik do prijave terjatve zahtevka za poplačilo ni zahtevala plačila zamudnih obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje.

Trdi, da je v prijavi terjatve z dne 8.5.2000 poleg zneska

35.223.446,00 SIT zahteval tudi zakonske zamudne obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje.

Stečajni upravitelj je vložil odgovor na pritožbo in navedel, da iz prijave upnikove terjatve izhaja, da prijavljena terjatev predstavlja glavnico v višini 29.976.262,00 SIT in obračunane zamudne obresti do dneva začetka stečajnega postopka v znesku 6.117.184,00 SIT. Stečajni upravitelj trdi, da upnik ni prijavil zamudnih obresti za čas od dneva začetka stečajnega postopka dalje, ker zahtevek v tem delu ni bil določen ne glede začetka teka zamudnih obresti, ne glede višine in je bila zato prijava terjatve v tem delu nedefinirana.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik izpodbija 1. alinejo 2. odstavka izreka, saj je le v tem delu izpodbijanega sklepa odločeno o tem, v kolikšnem obsegu se njegova terjatev poplača iz posebne stečajne mase. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkušalo v izpodbijanem obsegu.

Pritožbenih navedb in iz navedb odgovora na pritožbo izhaja, da znesek 35.223.446,00 SIT predstavlja glavnico in obračunane zamudne obresti, ki so dospele do dneva začetka stečajnega postopka. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo, da se iz posebne stečajne mase poplača upnikova terjatev v višini

35.223.446,00 SIT odklonilo poplačilo iz posebne stečajne mase za zamudne obresti dospele po začetku stečajnega postopka. Tako odločitev je sodišče prve stopnje sicer sprejelo na podlagi ugotovitve, da upnik v prijavi terjatve plačila zamudnih obresti od dneva začetka stečajnega postopka ni zahteval. Upnik v pritožbi trdi, da je ta ugotovitev sodišča prve stopnje nepravilna in da je s prijavo terjatve zahteval plačilo zamudnih obresti tudi od dneva začetka stečajnega postopka dalje.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v tem postopku, ko se razdeljuje posebna stečajna masa, ni odločilno, ali je upnik v prijavi terjatve z dne 8.5.2000 (prijava pod zap.št. 73) zahteval plačilo zamudnih obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje. Odločitev sodišča prve stopnje, s katero iz posebne razdelitvene mase ni naložilo plačila zamudnih obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje je namreč pravilna z drugih razlogov. Prvi odstavek 131. člena ZPPSL sicer načelno določa, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice do posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja oziroma ne vpliva na ločitvene pravice. Toda 5. odstavek istega določila določa, da ločitvene pravice z dnem začetka stečajnega postopka nehajo veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka niso dospele. To določilo ZPPSL pove (5. odsatvek 131. člena ZPPSL), da ločitveni upnik glede zamudnih obresti, dospelih po začetku stečajnega postopka ne more biti deležen poplačila iz posebne stečajne mase, četudi je v prijavi terjatve zahteval plačilo zamudnih obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje. Te obresti so namreč lahko predmet poplačila iz splošne stečajne mase, o čemer pa se odloča s sklepom o glavni razdelitvi. To pa pove, da za odločitev v tem postopku, ko je sodišče prve stopnje odločalo o poplačilu iz ločitvenega upnika iz posebne stečajne mase, ni odločilno, ali je upnik v prijavi terjatve zahteval plačilo zamudnih obresti od dneva začetka stečajnega postopka, saj v tem postopku oziroma v razdelitvi posebne stečajne mase teh obresti na podlagi 5. odstavka 131. člena ZPPSL ne more dobiti poplačanih, ker je ločitvena pravica glede te terjatve z dnem začetka stečajnega postopka prenehala. Glede te terjatve je lahko upnik poplačan le kot navadni stečajni upnik in se bo v postopku glavne razdelitve presojalo ali je upnik v prijavi terjatve zahteval tudi poplačilo zamudnih obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje.

Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL potrdilo izpodbijano 1. alinejo 2. odstavka izreka sklepa.