Jedro

Po vložitvi obtožnice je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena le zoper sklep, s katerim sodišče podaljša pripor obdolžencu, zoper katerega je bil še pred vložitvijo obtožnice odrejen pripor, in je v obtožnici predlagano, naj se mu pripor podaljša, ne pa tudi zoper sklepe, s katerimi senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu na podlagi preizkusa, ali so še dani razlogi za pripor, ugotovi, da so razlogi za pripor še podani (drugi odstavek 207. člena ZKP).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je na podlagi prvega odstavka 202. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obdolženega S. A. s sklepom z dne 5. 7. 2015 odredila pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. S sklepom zunajobravnavnega senata z dne 31. 12. 2015 je bil ob vložitvi obtožnice obdolžencu podaljšan pripor na podlagi drugega odstavka 272. člena ZKP. S sklepom z dne 29. 2. 2016 je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi preizkusa, opravljenega po drugem odstavku 207. člena ZKP, ugotovil, da je zoper obdolženega S. A. še podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Zoper ta sklep je obdolženčeva zagovornica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani z uvodoma opredeljenim sklepom z dne 17. 3. 2016 zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 2. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17. 3. 2016. 3. Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženem na podlagi drugega odstavka 423. ZKP navaja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, saj vložnica uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se s stališči tožilca ne strinjata.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, iz razlogov, naštetih v drugem odstavku istega člena. Izjema od tega pravila je predpisana v četrtem odstavku 420. člena ZKP, v kateri je določeno, da se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP). V tej določbi so taksativno naštete odločbe o priporu, zoper katere je dovoljeno vložiti to izredno pravno sredstvo. Tako je po vložitvi obtožnice zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena le zoper sklep, s katerim sodišče podaljša pripor obdolžencu, zoper katerega je bil še pred vložitvijo obtožnice odrejen pripor, in je v obtožnici predlagano, naj se mu pripor podaljša (drugi odstavek 272. člena ZKP), ne pa tudi zoper sklepe, s katerimi senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu na podlagi preizkusa, ali so še dani razlogi za pripor, ugotovi, da so razlogi za pripor še podani (drugi odstavek 207. člena ZKP).

7. Glede na to, da pri izpodbijanem pravnomočnem sklepu ne gre za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice (tak sklep je bil po zunajobravnavnem senatu izdan 31. 12. 2015), temveč za preizkus, ki ga je sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 207. člena ZKP opravilo po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu, in ugotovilo, da so še podani razlogi za pripor (ugotovitvena odločba), zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti zoper izpodbijani pravnomočni sklep po tarifni številki 74014 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje ob pravnomočnosti sodbe.