Jedro

Tretji odstavek 29. člena ZVEtL pomeni, da je upravičeni predlagatelj tudi tisti, ki ima že vpisano lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu po prejšnjih predpisih in velja za situacijo, ko etažna lastnina še ni bila vzpostavljena na stavbi kot celoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, stoječi na parceli št. 1 k.o. P., ker je ugotovilo, da imajo udeleženci postopka pri navedeni nepremičnini že vpisano solastninsko pravico, ki jim omogoča doseči vzpostavitev etažne lastnine po Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju: SPZ) v delitvenem postopku, ki ga ureja Zakon o nepravnem postopku (v nadaljevanju: ZNP).

2. Proti sklepu se pritožujeta predlagatelja po pooblaščencu. Trdita, da je odločitev sodišča nepravilna. Povzemata vsebino 4. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur.l.. RS št. 45/2008, v nadaljevanju: ZVEtL), ki določa, kaj je pravni naslov v smislu navedenega zakona. V 29. členu pa je določeno, da se za pravni naslov v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu šteje tudi vpis v B listu zemljiške knjige, v katerem je vpisana lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Prav na ta pravni naslov se v konkretnem primeru sklicujeta tudi predlagatelja. Po trditvah pritožbe je aktivno legitimiran za postopek po ZVEtL tudi predlagatelj, ki je že vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik oziroma solastnik nepremičnine, pri kateri se zahteva vzpostavitev etažne lastnine. Namen zakona je namreč omogočiti vzpostavitev etažne lastnine, ko so zemljiškoknjižni lastniki pasivni oziroma jih ni, za kar gre tudi v konkretnem primeru. Sklicuje se na utemeljitev zakonodajalca k predlogu zakona, da predstavlja postopek, ki je predviden v tem zakonu, sistemsko rešitev, ki je uporabna tudi za reševanje problemov, ki izvirajo iz preteklih neurejenih razmerij, ki so onemogočala vpis etažne lastnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so vsi udeleženci tega postopka v zemljiški knjigi vknjiženi kot solastniki nepremičnine, na kateri se predlaga vzpostavitev etažne lastnine. Vsak solastnik pa je že po 110 čl. SPZ upravičen predlagati delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine.

5. Tudi prenehanje obstoja enega od solastnikov (družbe M. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra), ne vpliva na možnost ostalih, da zahtevajo delitev. Po trditvah predlagateljev je bila četrta nasprotna udeleženka izbrisana iz sodnega registra dne 10.9.2007, torej v času Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod), ko je veljalo, da premoženje družb po tem, ko so izbrisane iz sodnega registra, na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) pripada njenim družbenikom. Zato ne drži, da drugačen način vzpostavitve etažne lastnine, kot je urejen v ZVEtL-u, v konkretnem primeru ni možen. Namen ZVEtL-a je bil namreč urediti možnost vknjižbe etažne lastnine tam, kjer bi bilo to po splošnih predpisih zaradi zatečene neusklajenosti nepremičninskih evidenc zelo težko ali morda celo nemogoče. Zakon je zato omogočil vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine tudi tistim osebam, ki s pravnim naslovom, podrobneje definiranim v 4. členu, izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo.

6. Tretji odstavek 29. člena ZVEtL pritožba razlaga zmotno. Res se za pravni naslov v postopku za vzpostavitev etažne lastnine šteje po tem zakonu tudi vpis v B listu zemljiške knjige, v katerem je vpisana lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Ta določba pomeni, da je upravičeni predlagatelj tudi tisti, ki ima že vpisano lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu po prejšnjih predpisih in velja za situacijo, ko etažna lastnina še ni bila vzpostavljena na stavbi kot celoti. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo, in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru razlogov, na katere mora po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 37. člena ZNP paziti po uradni dolžnosti, pomanjkljivosti ni ugotovilo, je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).