Nezaželena komunikacija

Datum

04.10.2024

Številka

07121-1/2024/1182

Kategorije

Pravica do ugovora, Telekomunikacije in pošta

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste že večkrat preko SMS prejeli nezaželena reklamna sporočila različnih podjetij. Zanima vas, kaj lahko storite, da se reklamna sporočila prenehajo?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Področje nezaželene komunikacije je primarno urejeno v 226. členu ZEKom-2, katerega nadzor izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da je področje neželene komunikacije primarno urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju: ZEKom-2) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15, v nadaljevanju: ZEPT). ZEKom-2 v 226. členu določa, da je pošiljanje SMS sporočil za namene neposrednega trženja dovoljeno samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna.

Nadzor nad izvajanjem navedenih zakonov izvajata Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Predlagamo vam, da svojo prijavo zoper nezaželeno komunikacijo preko SMS-ov podate na AKOS, ki je pristojen organ za ukrepanje v zvezi z neposrednim trženjem.

Več o neposrednem trženju je možno prebrati tudi v prispevku, ki ga je IP objavil na svoji spletni strani: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/neposredno-trženje

Poudarjamo še, da kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, imajo posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, na podlagi 21. člena Splošne uredbe pravico, da kadar koli ugovarjajo obdelavi osebnih podatkov za namene takega trženja. Obenem ima posameznik od upravljavca tudi pravico zahtevati izbris obdelovanih osebnih podatkov (npr. telefonsko številko) iz klicne zbirke upravljavca.

IP v zvezi s postopkom uveljavljanja pravic varstva osebnih podatkov pojasnjuje, da se morajo zahteve vložiti najprej neposredno pri upravljavcu (temu, ki SMS-e pošilja), za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja, informacije oziroma zavrnilni odgovor pa mora posredovati najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve. Če upravljavec na vašo zahtevo ne odgovori v enomesečnem roku oz. zahtevo zavrne, lahko zoper molk upravljavca ali zavrnitev pravice vložite pritožbo na IP.

Če vložitev zahteve ni mogoča, na primer zaradi pomanjkanja informacij o identiteti upravljavca, ali če je pridobivanje take informacije na podlagi telefonske številke pošiljatelja praktično neizvedljivo, vam priporočamo, da klicateljevo telefonsko številko blokirate neposredno v svoji mobilni napravi ali zahtevo za blokiranje prejemanja sporočil od zadevnega pošiljatelja vložite neposredno pri svojem operaterju mobilnih storitev. Kot navedeno zgoraj pa se s prijavo lahko obrnete na AKOS.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, mag., svetovalec pooblaščenca za mednarodne odnose

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka