Jedro

Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).

Izrek

I. Pritožbi J. H. se ugodi, sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I D 419/2004 z dne 19. 12. 2016 se razveljavi in predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti z dne 29. 10. 2015 zavrže. II. Pritožba I. H. zoper sklep o dedovanju I D 419/2004 z dne 13. 4. 2005 se zavrže. III. I. H. nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19. 12. 2016 potrdilo o pravnomočnosti z dne 5. 5. 2005, sklepa o dedovanju I D 419/2004 z dne 13. 4. 2005, razveljavilo. S sklepom o dedovanju z dne 13. 4. 2005 je za dediča razglasilo J. H..

2. Zoper sklep o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti se pritožuje dedič J. H. in v pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o dedovanju z dne 13. 4. 2005 ne strinja, saj mu predlog ni bil dan v izjasnitev, sicer pa je sklep o dedovanju že bil zemljiškoknjižno izveden, nenazadnje pa pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod št. II P 575/2016 poteka sodni postopek zaradi ugotovitve dedne pravice in izstavitve ZK listine med dedičema I. H. in J. H.. Odločitev v predmetnem pravdnem postopku pa je odvisna tudi od dejstva pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

- Dedič I. H. se pritožuje zoper sklep o dedovanju in v pritožbi navaja, da ni bil pravilno vabljen na zapuščinsko obravnavo po pokojni mami in tudi ni bil obveščen o samem sklepu o dedovanju, prav tako pa nikoli ni podal izjave, da se dedovanju odpoveduje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba J. H. je utemeljena. Pritožba I. H. zoper sklep o dedovanju je nedovoljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijana sklepa preizkusilo v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) s smiselno uporabo 350. člena ZPP v okviru pritožbenih razlogov in uradnem preizkusu, ki je bil opravljen s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka.

- K sklepu o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti z dne 19. 12. 2016:

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje dne 13. 4. 2005 izdalo sklep o dedovanju v katerem I. H. ni sodeloval, zato mu sklep ni bil vročen. Sodišče prve stopnje je iz tega razloga, s sedaj izpodbijanim sklepom, klavzulo pravnomočnosti razveljavilo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je zmotna.

6. V skladu s 220. členom ZD sklep veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. ZD v 224. členu določa, da kadar se zapuščinska obravnava konča s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali sklepom o volilu, podani pa so pogoji za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka, se zapuščinski postopek ne obnovi, temveč lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da I. H., ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, poskuša uveljavljati svoje dedne pravice v zapuščinskem postopku, ki je že pravnomočno končan, zato je podal predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. S tem uveljavlja razlog za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP, ki se nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku pred izdajo odločbe v prejšnjem postopku in katerih odprava se omogoči z njeno razveljavitvijo(1). Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. I. H. lahko tako svojo dedno pravico uveljavlja le v pravdi in ne v končanem zapuščinskem postopku.

- K pritožbi I. H. zoper sklep o dedovanju z dne 13. 4. 2005:

8. Glede na obrazloženo v prejšnjem odstavku sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep o dedovanju pravnomočen. Potrdilo o pravnomočnosti vzpostavlja domnevo o pravnomočnosti in posledično neizpodbojnosti odločbe, kar stranki preprečuje vložitev pritožbe zoper takšno odločbo. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).

9. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje sklep o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti razveljavilo in predlog zavrglo, pritožbo I. H. pa kot nedovoljeno zavrglo (1. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. J. H. stroškov postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla. I. H. nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in tretji odstavek 174. člena ZD.

Op. št. (1) : L. Ude: Pravdni postopek s komentarjem, III. knjiga, str. 590.