Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnine pa Vlada RS s sklepi le te usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bilo o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo po 4.odstavku 132.člena ZZZDR ali ne. Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnica je dolžnikova hči. S sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru z dne 10.1.1983, opr. št. II P 173/82-16, s katero je bila razvezana zakonska zveza njenih staršev, je bila dodeljena v varstvo in vzgojo materi, očetu pa je bilo naloženo zanjo plačevati preživnino, v času sojenja odmerjeno na 4.000 takratnih dinarjev. Po vmesnih uskladitvah s porastom življenjskih stroškov je preživnina v prvem trimesečju leta 1996 znašala 13.719,31 SIT mesečno in jo je dolžnik v tej višini upnici plačeval vseskozi do vložitve predloga za izvršbo v juniju 1999, kar vse je med strankama nesporno. S sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikovih prejemkov zaradi izterjave razlike med navedenim mesečnim zneskom preživnine in valoriziranimi zneski, kot izhajajo iz obvestila Centra za socialno delo Maribor z dne 22.4.1998, 8.6.1995 in 12.4.1999 pri čemer vsota razlik znaša 53.832,00 SIT.
Dolžnik takšen sklep izpodbija za znesek, ki presega 41.232,00 SIT, torej za 12.600,00 SIT, in v tem obsegu predlaga njegovo spremembo ali razveljavitev. Trdi, da razlika za obdobje od 1.11.1996 do 30.4.1997 (po 746,00 SIT mesečno oz. skupno 4.584,00 SIT) ter od 1.5.1997 do 31.10.1997 (po 1.336,0 SIT mesečno oz. skupno 8.016,00 SIT) ni izkazana z obvestili pristojnega centra za socialno delo, ki so sicer sestavni del izvršilnega naslova, kar pomeni, da izvršilnega naslova za navedeno obdobje ni. Dolžnik je zadnje obvestilo namreč prejel dne 28.5.1996, nato pa ponovno šele 22.4.1998 s tem, da je preživnino valoriziral za čas od 1.11.1997. Ugovor je po oceni prvostopnega sodišča neutemeljen, zato ga je po napotilu iz 3. odst. 58. čl. ZIZ posredovalo višjemu, naj o njem odloči kot o pritožbi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je ugovor, obravnavan kot pritožba, neutemeljen.
Dolžnik uveljavlja (glede spornega dela terjatve) ugovorni razlog iz 2. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ki je podan, če listina, na podlagi katere je dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov (ali verodostojna listina, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine - 41. čl. ZIZ). V konkretnem primeru naj bi bil ta ugovorni razlog podan zato, ker za sporno obdobje pristojni center za socialno delo ni izdal obvestil o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov. Takšno stališče pa je materialnopravno zmotno. Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti Vlada RS s sklepi preživnine usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bil o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo ali ne.
Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.
Ugovor dolžnika, obravnavan kot pritožba, je torej neutemeljen in je bilo skladno z določbo 2. točke 365. čl. ZPP odločiti, kot je navedeno v izreku sklepa.