Jedro

V primeru ustavitve postopka proračun bremeni nagrada za storitve, ki jih je zagovornik opravil v konkretni zadevi.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, pravnomočna sodba Okrajnega sodišča na Ptuju ZSV 288/2013 z dne 22. 1. 2018, sklep Okrajnega sodišča na Ptuju ZSV 288/2013 z dne 28. 3. 2018 in sklep Policijske postaje Ptuj št. 223-411/2011/29 z dne 5. 6. 2013 se razveljavijo ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ptuj je s sklepom št. 223-411/2011/29 z dne 5. 6. 2013 zavrnil zahtevek s podatki o višini stroškov postopka z dne 8. 4. 2013, ki ga je v imenu in za račun storilca J. G. vložil zagovornik Stanislav Klemenčič. Okrajno sodišče na Ptuju je s sodbo z dne 22. 1. 2018 zahtevo za sodno varstvo Stanislava Klemenčiča (pravilno: zahtevo storilčevega zagovornika) zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prekrškovnega organa z dne 5. 6. 2013 ter mu naložilo plačilo sodne takse v višini 150,00 EUR. Okrajno sodišče na Ptuju je s sklepom z dne 28. 3. 2018 sodbo z dne 22. 1. 2018 spremenilo tako, da je plačilo sodne takse v višini 150,00 EUR naložilo storilcu J. G. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve četrtega odstavka 144. člena v zvezi z drugim odstavkom 58. člena in tretjim odstavkom 59. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Po navedbah vrhovnega državnega tožilca je treba o stroških, ki nastanejo po ustavitvi postopka o prekršku, odločiti po načelu uspeha v postopku. Navaja, da je sodišče zahtevi za sodno varstvo storilčevega zagovornika zoper sklep prekrškovnega organa o povračilu stroškov ustavljenega postopka delno ugodilo, zato bi moralo sodišče storilcu s sodbo odmeriti ustrezen del stroškov postopka, ki jih je zagovornik uveljavljal v zahtevi za sodno varstvo. Ker sodišče tega ni storilo, je bil storilčev zagovornik po načelu uspeha v postopku upravičen zahtevati, da stroške postopka prizna oziroma odmeri prekrškovni organ. Ocenjuje, da je uveljavljana kršitev vplivala na zakonitost sodbe, saj storilcu niso bili povrnjeni stroški, do katerih je upravičen. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca je sodišče z naložitvijo plačila sodne takse storilčevemu zagovorniku (in ne storilcu) kršilo prvi odstavek 144. člena ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo Okrajnemu sodišču na Ptuju v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročilo storilcu in njegovemu zagovorniku, ki se v izjavi z dne 6. 8. 2018 pridružuje navedbam v zahtevi.

B.

4. Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je: − prekrškovni organ storilcu J. G. izdal plačilni nalog št. 0000100412211 z dne 9. 12. 2011 zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1); − storilčev zagovornik Stanislav Klemenčič, odvetnik na Ptuju, zoper navedeni plačilni nalog dne 16. 12. 2011 vložil zahtevo za sodno varstvo; − Okrajno sodišče na Ptuju s sodbo ZSV 260/2012 z dne 25. 9. 2012 zagovornikovi zahtevi za sodno varstvo ugodilo in plačilni nalog prekrškovnega organa spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo in odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun; − zagovornik v imenu in za račun storilca dne 15. 10. 2012 prekrškovnemu organu podal zahtevek s podatki o višini stroškov postopka, kateremu je prekrškovni organ s sklepom št. 223-411/2011/21 z dne 30. 12. 2012 delno ugodil in priznal nagrado za zagovornika v višini 306,00 EUR, v preostalem delu pa zahtevek zavrnil; − storilčev zagovornik zoper sklep prekrškovnega organa z dne 30. 12. 2012 dne 14. 1. 2013 vložil zahtevo za sodno varstvo, kateri je Okrajno sodišče na Ptuju s sodbo ZSV 57/2013 z dne 21. 3. 2013 delno ugodilo in sklep prekrškovnega organa z dne 30. 12. 2012 spremenilo tako, da je storilcu odmerilo nagrado in potrebne izdatke za zagovornika v višini 378,00 EUR; − zagovornik v imenu in za račun storilca dne 8. 4. 2013 podal zahtevek s podatki o višini stroškov zastopanja, s katerim je priglasil nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom z dne 14. 1. 2013 (ter druge stroške), saj je z zahtevo za sodno varstvo z dne 14. 1. 2013 (delno) uspel; − prekrškovni organ je zahtevek z dne 8. 4. 2013 s sklepom št. 223-411/2011/29 z dne 5. 6. 2013 zavrnil; − zagovornik v imenu in za račun storilca zoper navedeni sklep prekrškovnega organa z dne 5. 6. 2013 dne 17. 6. 2013 vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče na Ptuju s sodbo ZSV 288/2013 z dne 22. 1. 2018 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prekrškovnega organa ter zagovorniku naložilo plačilo sodne takse v višini 150,00 EUR; − Okrajno sodišče na Ptuju s sklepom ZSV 288/2013 z dne 28. 3. 2018 sodbo ZSV 288/2013 z dne 22. 1. 2018 v točki II izreka spremenilo tako, da je plačilo sodne takse naložilo storilcu.

5. Po drugem odstavku 58. člena ZP-1 se v hitrem postopku o prekršku glede stroškov postopka uporabljajo določbe ZP-1 o stroških rednega sodnega postopka, torej določbe 14. poglavja (143-149. člen ZP-1). Skladno s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1 se v postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku.

6. Po četrtem odstavku 144. člena ZP-1 stroški postopka o prekršku, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun. Stroški postopka so (med drugim) nagrada in potrebni izdatki zagovornika (9. točka prvega odstavka 143. člena ZP-1). V primeru ustavitve postopka proračun bremeni nagrada za storitve, ki jih je zagovornik opravil v konkretni zadevi. Skladno z navedenim je zagovornik upravičen tudi do nagrade za zahtevo za sodno varstvo z dne 8. 4. 2013, ki jo je zagovornik specificiral v zahtevi. V obravnavani zadevi sta prekrškovni organ in sodišče kršila četrti odstavek 144. člena ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe in sklepa prekrškovnega organa. Vrhovno sodišče je razveljavilo izpodbijano pravnomočno sodbo in sklep prekrškovnega organa z dne 5. 6. 2013, v posledici navedenega je razveljavilo tudi sklep sodišča z dne 28. 3. 2018. C.

7. V obravnavnem primeru je bila z izpodbijano pravnomočno sodbo in sklepoma kršena določba prvega odstavka 144. člena ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost pravnomočne odločbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1). Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje ter sklep prekrškovnega organa in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje. Prekrškovni organ bo moral o zahtevku storilčevega zagovornika s podatki o višini stroškov z dne 8. 4. 2013 odločiti skladno s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1.