Jedro

Kot pravilno ugotavlja že pritožba v točki 1 obrazložitve, sme sodišče zoper obdolženca odrediti opazovanje v ustreznem zdravstvenem zavodu (drugi odstavek 265. člena ZKP) pod naslednjimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: - če je po mnenju izvedenca psihiatrične stroke potrebno daljše opazovanje; - če je predlog podal državni tožilec; - če je bil predhodno zaslišan o tem zagovornik; - če je bil predhodno o tem zaslišan obdolženec, če njegovo zdravstveno stanje to dopušča. - Po prepričanju pritožbenega sodišča so bili vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa izpolnjeni kumulativno. Iz podatkov spisa izhaja, da je izvedenec psihiatrične stroke dr. M.V. sodišču predlagal, da se obdolženko napoti na opazovanje v Psihiatrično bolnišnico v Ljubljano; da je okrožna državna tožilka predlagala ukrep v smislu drugega odstavka 265. člena ZKP, ki ga je obširno obrazložila; da je bila predhodno zaslišana obdolženkina zagovornica odvetnica M.M., kot substitut zagovornika obdolženke, odvetnika J.S.; da obdolženka ni bila zaslišana, ker njeno zdravstveno stanje to ni dopuščalo, saj se obravnav na sodišču doslej ni udeleževala zaradi slabega zdravstvenega stanja in zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu.

Izrek

Pritožbi obdolženke M.V. in njenega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 265. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredilo opazovanje obdolžene M.V. v Psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, da se ugotovi, ali obstaja pri njej duševna motnja, zaradi katere bi se ne bila zmožna zagovarjati na glavni obravnavi (prav bi bilo: da se ugotovi, ali obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka - druga alineja prvega odstavka 265. člena ZKP).

2. Proti takemu sklepu sta se pritožila obdolženka in njen zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbi je odgovorila okrožna državna tožilka s Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in pritožbenemu sodišču predlagala, da ju kot neutemeljeni zavrne.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz prvega odstavka 370. člena v zvezi s 403. členom ZKP, zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih in zaradi precejšnjega nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, in med samimi temi listinami (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), kakor tudi zaradi neuporabe oziroma napačne uporabe določb drugega odstavka 265. člena ZKP med pripravo glavne obravnave oziroma med njo (drugi odstavek 371. člena ZKP). Uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožbi uveljavljata zato: - ker je že sam izrek izpodbijanega sklepa nepravilen, saj bi sodišče prve stopnje moralo v sklepu zapisati, da se opazovanje obdolženke odreja zato, da se ugotovi, ali obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka; - ker ni ugotavljalo trenutnega zdravstvenega stanja obdolženke, kakor tudi ne, ali je na tej podlagi ugotovilo, ali je njeno zdravstveno stanje takšno, da ne dopušča njenega zaslišanja o njenem zdravstvenem stanju, saj sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa obdolženke ni zaslišalo, ampak je odredilo opazovanje v psihiatrični kliniki v Ljubljani, čeprav se obdolženka že sedaj nahaja na zdravljenju v Psihiatrični bolnici Ormož; - ker pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nedvomno pomeni omejitev osebne svobode obdolženke (prvi odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava), in ker je tako menilo že Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbah U-I-6/08, Up-1198/05 in Up-786/06); - ker v izpodbijanem sklepu ni navedeno ničesar vsebinskega o tem, zakaj naj bi se obdolženko opazovalo v Psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, in zakaj ne kar v Psihiatrični bolnišnici Ormož, kjer se trenutno nahaja in zdravi obdolženka povsem prostovoljno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da se sodišče prve stopnje za tako svojo odločitev sklicuje na predlog izvedenca dr. V., ki pa je diametralno drugačnega mnenja, kot so mnenja psihiatri in psihologi, ki so obdolženko doslej zdravili in jo že zdravijo, med drugim tudi nekateri v Psihiatrični bolnišnici Ormož; - ker je z določitvijo Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani obdolženki kršena pravica do obrambe, saj je postavljeni zagovornik iz Maribora in bi lažje sodeloval v postopku, v kolikor bi se opazovanje izvajalo v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu ali pa na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor, ki ima tudi poseben oddelek za forenzično psihiatrijo, in ko bi bil z odhodom obdolženke v Ljubljano povsem onemogočen kontakt obdolženke z njenimi sorodniki; - ker je sodišče prve stopnje zapisalo napačen pravni pouk glede zadržanja izvršitve izpodbijanega sklepa, saj pritožba ne zadrži izvršitve sklepa le v primeru, ko je izdan sklep o podaljšanju opazovanja, kar omogoča še en oziroma drugi mesec opazovanja (zadnji stavek drugega odstavka 265. člena ZKP), zaradi česar pritožba zadrži izvršitev sklepa o odreditvi opazovanja, kot je to splošno določeno v 401. členu ZKP.

6. Kot pravilno ugotavlja že pritožba v točki 1 obrazložitve, sme sodišče zoper obdolženca odrediti opazovanje v ustreznem zdravstvenem zavodu (drugi odstavek 265. člena ZKP) pod naslednjimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: - če je po mnenju izvedenca psihiatrične stroke potrebno daljše opazovanje; - če je predlog podal državni tožilec; - če je bil predhodno zaslišan o tem zagovornik; - če je bil predhodno o tem zaslišan obdolženec, če njegovo zdravstveno stanje to dopušča. 7. Po prepričanju pritožbenega sodišča so bili vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa izpolnjeni kumulativno. Iz podatkov spisa izhaja, da je izvedenec psihiatrične stroke dr. M.V. sodišču predlagal, da se obdolženko napoti na opazovanje v Psihiatrično bolnišnico v Ljubljano (list. št. 22); da je okrožna državna tožilka predlagala ukrep v smislu drugega odstavka 265. člena ZKP (list. št. 11), ki ga je obširno obrazložila; da je bila predhodno zaslišana obdolženkina zagovornica odvetnica M.M., kot substitut zagovornika obdolženke, odvetnika J.S.; da obdolženka ni bila zaslišana, ker njeno zdravstveno stanje to ni dopuščalo, saj se obravnav na sodišču doslej ni udeleževala zaradi slabega zdravstvenega stanja in zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu. 8. Sodišče prve stopnje je v tej kazenski zadevi postavilo izvedenca psihiatrične stroke dr. M.V., ki je že izdelal pisno izvedensko mnenje o zdravstvenem stanju obdolženke. Obramba se z mnenjem izvedenca ne strinja in ga izloča zato, ker so psihiatri in psihologi, ki so doslej obdolženko zdravili in jo še zdravijo, med drugim nekateri tudi v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu, ugotovili, da obdolženka ni sposobna za sodelovanje v tem kazenskem postopku.

- V zvezi s takim pritožbenim izvajanjem pritožbeno sodišče obrazlaga, da se za izvedenca ne sme postaviti zdravnik - psihiater, ki je obdolženca pred tem zdravil, ali ga zdravil med kazenskim postopkom. V takem primeru gre za priviligirano pričo po 5. točki prvega odstavka 236. člena ZKP (prvi odstavek 251. člena ZKP), pa tudi sicer tak zdravnik ne bi mogel biti objektiven izvedenec. Lahko pa se postavi za izvedenca zdravnik - psihiater, ki je glede obdolženca že kdaj prej podal izvedensko mnenje (glej 2. točko komentarja k 251. členu ZKP)(1). Glede na to, da je torej izvedenec dr. M.V. že podal izvedensko mnenje in ga tudi že dopolnil, in ker je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, je sodišče prve stopnje utemeljeno za opazovanje določilo prav ta zavod.

- Prisilno pridržanje obdolženke na opazovanju v psihiatrični bolnišnici, ki ga je odredilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sicer zares pomeni omejitev osebne svobode obdolženke, kot to navaja pritožba. Vendar pa odrejena omejitev ne pomeni kršitve ustavnih pravic obdolženke iz 19. člena Ustave (varstvo osebne svobode), kot to zatrjuje pritožba, kot tudi ne iz 35. člena Ustave (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Pritožba spregleda določbo 19. člena Ustave, da v drugem odstavku določa, da se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno postopalo po že navedenih določbah ZKP.

9. Pritožbi je moč pritrditi, ko graja sam izrek izpodbijanega sklepa, saj ni zapisano natančno po drugi alineji 265. člena ZKP. To pomanjkljivost je ugotovilo že sodišče prve stopnje in nanjo opozorilo že v točki 1 te obrazložitve, vendar pa taka pomanjkljivost ne pomeni nerazumljivosti izreka, saj iz njega vendarle izhaja, da je zavodu naloženo, da ugotovi, ali je duševno stanje obdolženke tako, da se ne more udeležiti glavne obravnave. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je do zastoja postopka prišlo zato, ker se obdolženka za vsako glavno obravnavo opraviči zaradi zdravstvenih razlogov.

- Glede trajanja opazovanja obdolženke je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (zadnji odstavek) napačno zapisalo, da v kolikor pa bi bilo potrebno opazovanje, daljše od enega meseca, se sme podaljšati še za največ en mesec, ker je spregledalo, da tako podaljšanje opazovanja pride v poštev le v primeru, ko je psihiatrični pregled (opazovanje) odrejen po prvi alineji prvega odstavka 265. člena ZKP, ko bi torej opazovanje bilo odrejeno, ko nastane sum, da ob storitvi kaznivega dejanja obdolženec ni bil prišteven zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ali je bila zaradi takšnega stanja ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti njegova prištevnost zmanjšana.

- S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odredilo, da se opazovanje opravlja v Psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, nikakor ni kršena obdolženki pravica do obrambe, ker je njen zagovornik, določen po uradni dolžnosti, iz Maribora. Obrambo bo namreč lahko opravljal kljub tej okoliščini, pri čemer pa je potrebno še poudariti, da bo obdolženka v Psihiatrični bolnišnici v Ljubljani na opazovanju. Zaradi tega dejstva tudi ni razlogov, da obdolženka ne bi mogla kontaktirati s svojci.

10. Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, zato je pritožbi obdolženke in njenega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

Op. št. (1) : Glej Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, mag. Štefana Horvata, GV Založba Ljubljana 2004, točka 5, stran 590.