Jedro

Delodajalec se z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, lahko seznani tudi na dan, ko delavec poda svoj zagovor, če se na zagovoru ugotovijo kakšne okoliščine, ki do tedaj niso bile znane.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoj revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 26. 3. 2007. Ugodilo je reintegracijskemu in reparacijskim zahtevkom. Ker je tožena stranka na obravnavi „umaknila eno od očitanih kršitev“ je sodišče štelo, da ta kršitev ni dokazana. Glede druge kršitve pa je najprej ugotovilo, da je bila odpoved dana prepozno, kršitev pa tudi ni dokazana. Dejanje, ki se očita tožnici je bilo storjeno 27. 9. 2006, z vsemi okoliščinami primera pa je bila tožena stranka seznanjena najkasneje 7. 3. 2007, ko je prejela dopis Zveze bank, da denarja, ki bi ji moral biti nakazan, ni prejela.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke le deloma ugodilo v reintegracijskem zahtevku, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede pravočasnosti odpovedi je navedlo, da se delodajalec z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, lahko seznani tudi na dan, ko delavec poda svoj zagovor, če se na zagovoru ugotovijo kakšne okoliščine, ki do tedaj niso bile znane. V obravnavani zadevi je bila kršitev storjena že v septembru 2006, sporno nakazilo pa izvršeno 4. 10. 2006 na račune zavarovalcev namesto na račun vinkulacijskega upravičenca. Da je prišlo do nakazila neupravičeni osebi, je bilo ugotovljeno že v začetku leta 2007, Zveza bank pa je 7. 3. 2007 ponovno, torej očitno že drugič, obvestila toženo stranko, da spornega zneska še vedno ni prejela.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči napačno uporabili materialno pravo, ko sta sprejeli stališče, da je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku 15 dnevnega roka iz drugega odstavka 111. člena ZDR. Trenutek seznanitve z razlogi je pri odpovedih, kjer mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, treba šteti od dneva, ko delavec zagovor poda. Zagovor tožnice je potekal 16. 3. 2007, odpoved pa ji je bila vročena 27. 3. 2007, torej v roku, ki ga določa ZDR. Tožnica je podala zagovor in podajala pojasnila, ki jih je tožena stranka morala preveriti, preden je izdala izredno odpoved.

4. Tožnica je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne in toženi stranki naloži plačilo revizijskih stroškov tožnice.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

7. Ugotovljeno dejansko stanje je bilo podlaga za pravilno presojo obeh sodišč, da je tožena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala po poteku roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR, ki določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki jo utemeljujejo in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Sodna praksa nikoli ni izhajala iz stališča, da teče rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi od zagovora delavca dalje, pač pa ves čas zavzema enako stališče, da je seznanitev z razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko vprašanje, zaradi česar je seveda lahko datum zagovora zadnji možni čas, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved (sodba VIII Ips 33/2006 z dne 11. 4. 2006). Dan seznanitve z odpovednim razlogom je dan, ko se delodajalec seznani z ravnanjem delavca, ki predstavlja kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Lahko se s tem seznani takoj, lahko pa tudi kasneje, vse do zagovora delavca, ki je predviden po drugem odstavku 83. člena ZDR. Zagovor delavca ni namenjen ugotavljanju odpovednega razloga, ampak predvsem temu, da se delavec izjavi o očitanih kršitvah oziroma o odpovednem razlogu in svoje ravnanje eventualno opraviči. Na podlagi zagovora delavca ali izjav prič se praviloma le potrdi (ali ovrže) delodajalčevo predhodno prepričanje, da je odpovedni razlog, ki ga je ne nazadnje obrazložil že v pisni obdolžitvi, podan. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da se je tožena stranka z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanila najkasneje 7. 3. 2007 in ne šele ob tožničinem zagovoru. Ker je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala 26. 3. 2007, torej po poteku 15 dnevnega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR, je odločitev sodišča druge stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pravilna.

8. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da se delodajalec z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, lahko seznani tudi na dan, ko delavec poda svoj zagovor, če se na zagovoru ugotovijo kakšne okoliščine, ki do tedaj niso bile znane. V primeru izredne odpovedi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR bi to lahko bile predvsem okoliščine v zvezi s krivdo delavca in druge okoliščine, ki se nanašajo na storjeno kršitev ali osebne okoliščine delavca, ki lahko vplivajo na opredelitev kršitve kot hujše in/ali vplivajo na možnost nadaljevanja delovnega razmerja. Vendar gre pri tem za dejanske okoliščine, ki jih mora dokazati, ne samo zatrjevati, tudi tožena stranka, če meni, da lahko vplivajo na odločitev.

9. Tožena stranka pa se tudi še v reviziji zgolj sklicuje na zagovor, na katerem naj bi tožnica „podajala pojasnila, ki jih je tožena stranka morala preveriti“. Ne navede pa niti tega, za kakšna pojasnila gre in tudi nobenega dokaza o zagovoru ne predloži: ne zapisnika o zagovoru ne pisnega zagovora tožnice. Torej ni mogoče govoriti o tem, da bi tožena stranka dokazala, da je bila šele na zagovoru (oziroma s pisnim zagovorom) seznanjena z odpovednim razlogom v celoti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bila tožena stranka s tem seznanjena najkasneje 7. 3. 2007. Na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, je revizijsko sodišče vezano, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker je bila podana prepozno, je sodišče brez potrebe ugotavljalo tudi utemeljenost odpovednega razloga. Prepozna odpoved je nezakonita tudi v primeru, ko bi šlo za utemeljen razlog. Zato se revizijsko sodišče do revizijskih navedb, ki se nanašajo na ta del izpodbijane sodbe, ne opredeljuje.

11. Ker revizijski očitki niso utemeljeni in je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker tožeča stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, glede na določbo prvega ostavka 155. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo.