Jedro

Navedbe tožeče stranke v pritožbi pomenijo napad na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, po izrecni določbi 1.odst. 458.čl. ZPP pa se sodba izdana v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v S. deloma v veljavi v točki 1 in 3 izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8-ih dni plačati tožeči stranki znesek 806,17 EUR (kar je do uvedbe EUR kot valute v Republiki Sloveniji znašalo 193.189,75 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve izvršilnega predloga dalje, to je od 29.3.2005 dalje in stroške izvršilnega postopka v znesku 62,18 EUR (kar je do uvedbe EUR kot valute v Republiki Sloveniji znašalo 14.900,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.10.2005 dalje do plačila, v preostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo v točki 1 izreka in višji tožbeni zahtevek zavrnilo (za razliko 462,42 EUR oziroma 110.814,79 SIT in za zakonite zamudne obresti od 26.3.2005 dalje). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 88,74 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude (od 16.dne dalje) z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo se v delu, v katerem je višji tožbeni zahtevek, to je za znesek 462,42 EUR zavrnjen, pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odst. 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je svojo odločitev utemeljilo na opominu z dne 9.6.2004, v katerem je tožeča stranka pomotoma navedla napačen račun za nakazilo, saj je bil ta opomin napisan in vročen toženi stranki bistveno kasneje od datumov, ko je tožena stranka izvršila svoja plačila. To pomeni, da tožena stranka ob izvedbi plačil ni bila seznanjena z vsebino opomina in številko računa, na katero je sicer res nakazala denar, to pa pomeni, da je denar nakazala drugam kot je navedeno v spornih računih.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetnem sporu, ki je sicer spor majhne vrednosti, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene take kršitve v postopku, ki bi jo moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti tudi, kadar gre za spor majhne vrednosti. Navedbe tožeče stranke v pritožbi pomenijo napad na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, po izrecni določbi 1.odst. 458.čl. ZPP pa se sodba izdana v sporu majhne vrednosti, ne more izpodbijati tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.