Jedro

Izvedensko mnenje, ki je predloženo k predlogu za določitev odškodnine, lahko predstavlja, če ga nasprotna stran ne sprejme, le trditve predlagateljev, ne pa dokaza.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za določitev odškodnine (zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnin v lasti predlagateljev1) zavrnilo, in odločilo, da udeleženci sami krijejo svoje stroške postopka.

2. Zoper odločitev so predlagatelji vložili pravočasno pritožbo, smiselno zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici napačne uporabe materialnega prava in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi. Navajajo, da je bilo z razlastitvijo bistveno poseženo v njihovo, do tedaj enotno, posestvo. Na sredini posestva je nastal 25 m širok koridor (ki ga je z razlastitvijo pridobila država). Gre za 2068 m2 površine, po kateri je izkopana in s kamni obložena vodna struga, hkrati pa ob potoku poteka makadamska cesta. Posest je tako presekana na dvoje, javna cesta pa prinaša tudi druge negativne vplive: dostop do sadovnjaka, njiv, travnika, sprehajalcem je omogočen prehod tudi preko dvorišča. Sadovnjak in dvorišče ne sodita pod kategorijo gozda, kamor potrditvah strokovnjaka gozdarske stroke, smejo vsi. Ne gre za gozd, temveč za stara sadna drevesa. Sodišče ni opravilo ogleda. Napačen je zaključek izvedenca gozdarske stroke, da je odškodnina zaradi razpolovitve posestva, že zajeta v ceni (razlaščenega) zemljišča. Sosed V. je prejel za svojo zemljo enak znesek z vsemi upoštevanji, to je 7,03 EUR, pri čemer pa nima razpolovljenega zemljišča. Če je izvedenec Ž. v svojo besedilo vključil besedo zaokroženost zemljišča, to nima nikakršne zveze s povečanjem cene m2 zemljišča zaradi razbitosti posesti, temveč gre le za estetski dodatek. Izvedenec Ž. ni izdelal elaborata o vplivu razpolovljenosti posestva na vrednost celotne nepremičnine, kakršnega je izdelal sodni izvedenec Z. (ki so ga angažirali predlagatelji). Izračunal je, da vrednost nadomestila za trajno na dva dela razbito posest, znaša 7.229,75 EUR, kar je glede na trajnost nastalega položaja nedvomno minimalno. Preseneča stališče sodišča, da ta cenitev s strani I. d. o. o. ni bila sprejeta, zato je tudi sodišče ni upoštevalo. Nedvomno gre za pristranskost sodišča. 3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljem je bilo razlaščeno zemljišče v obsegu 2068 m2. Ker z razlastitveno upravičenko niso uspeli skleniti dogovora o določitvi odškodnine za razlaščene nepremičnine, je po predlogu predlagateljev, na podlagi šestega odstavka 106. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1), o njej odločalo sodišče v nepravdnem postopku. Z delnim sklepom z dne 24.11.2016 je sodišče prve stopnje odškodnino za razlaščeno nepremičnino že določilo. Predlagatelji pa vztrajajo pri odškodnini tudi iz naslova zmanjšanja vrednosti preostalega dela nepremičnin. Ker te niso več medsebojno povezane, je sedaj njihova posest presekana na dvoje, po njihovem mnenju pa ta del odškodnine v odškodnini določeni s sklepom z dne 24.11.2016, ni upoštevan. V tem obsegu je sodišče dodatni predlog predlagateljev z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6. Lastniku pripada za razlaščeno nepremičnino ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina (prvi odstavek 105. člena ZUreP-1). Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve, pa tudi morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine (drugi odstavek 105. člena, drugi odstavek 107. člena ZureP-1). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zaključilo, da je odškodnina iz tega naslova vključena v že s sklepom z dne 24.11.2016 priznani odškodnini. Tako je odločilo na podlagi mnenja sodnega izvedenca gozdarske stroke N. R., ki je pojasnil, da je že izvedenec Ž., ki je ocenil vrednost razlaščenih nepremičnin, pri svoji cenitvi z dne 24.5.2015 (priloga B2)2, upošteval ne samo vrednost nepremičnin, pač pa tudi t.i. stranske učinke razlastitve, med drugim tudi zmanjšanje vrednosti preostalega dela nepremičnine. Da je temu tako, naj bi izvedencu N. R. potrdil tudi izvedenec Ž.

7. Takšnemu zaključku so sicer predlagatelji nasprotovali, vendar le s pavšalno trditvijo, da izvedenec Ž. zmanjšanja vrednosti preostalih nepremičnin (zaradi razpolovitve posestva), pri svoji cenitvi nedvomno ni upošteval, saj je v svojem mnenju podal le cenitev razlaščenih zemljišč. Sodišču so predlagali, da pri odločitvi upošteva z njihove strani predloženo mnenje izvedenca Z. Niso pa predlagali dopolnitve izvedenskega mnenja z zaslišanjem izvedenca N. R. in ne z zaslišanjem izvedenca Ž., niti določitve drugega izvedenca. S tako pavšalnim, dokazno nepodprtim ugovorom, pa predlagatelji niso mogli uspeti. Pri tem jim je potrebno še pojasniti, da po ustaljeni sodni praksi njihovo, k predlogu predloženo izvedensko mnenje, če ga nasprotna stran ne sprejme, lahko predstavlja le njihove trditve, ne pa dokaza. Ker v konkretnem primeru nasprotna udeleženka tega mnenja ni sprejela in mu je izrecno nasprotovala (3. točka odgovora na predlog), ga sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati (razen kot trditve predlagateljev).

8. Sodišče prve stopnje je tako upravičeno sledilo izvedenskima mnenjema v tem postopku določenih izvedencev, ki jih predlageljem ni uspelo izpodbiti.3 Pritožbena (sicer prepozna) trditev, da je tudi sosed prejel odškodnino v višini 7,03 EUR/m2, pri čemer pri njem ni prišlo do razpolovitve zemljišč, na pravilnost odločitve ne more vplivati. Tudi ostale pritožbene trditve – da je v posledici razlastitve sedaj možen dostop do sadovnjaka (in ne gozda), njive, travnika, celo dvorišča, vse v lasti predlagateljev, so pravno neupoštevne. Tudi če navedeno drži, ne gre za (posebno) pravno priznano škodo, ki bi bila lahko zaobjeta v odškodnini za razlastitev.

9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 Parcel št. 46, 47, 52, 53, 54, 2249, 2251, 2252, 2255 in 2257 vse k. o. X, kar naj bi bila posledica razlastitve nepremičnin predlagateljev, parcel št. 2250, 2253, 2254 in 2256, vse k.o. X. 2 Na podlagi katere je bil izdan sklep z dne 24.11.2016 3 Kot je pojasnil izvedenec N. R. in kar je razvidno iz izvedenskega mnenja izvedenca Ž., je slednji pri svoji cenitvi upošteval takrat veljavno Enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda (UR. l. SRS, št. 10/1987 s spremembami in dopolnitvami). Ta je upoštevala, da odškodnina za razlaščeno zemljišče vsebuje, med drugim, tudi zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Tako je izvedenec Ž. osnovno vrednost zemljišča 4,26 EUR/m2, zaradi vpliva ekonomskih dejavnikov, tudi zmanjšanja zaokroženosti zemljišč, povečal za 65 % oziroma za 2,77 EUR in v posledici vrednost m2 zemljišča povečal na 7,03 EUR (stran 2 izvedenskega mnenja, priloga B2).