Jedro

Če je bilo stanovanje prodano že pred izdajo izpodbijane sodbe v izvršilnem postopku, je kupec na stvari pridobil lastninsko pravico na originarni način. Lastninska pravica pravdnih strank na stvari je s tem prenehala. Če del skupnega premoženja ni več v lasti bivših izvenzakonskih partnerjev, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem in njuni stvarnopravni zahtevki glede tega premoženja. Prizadeti partner lahko uveljavlja kvečjemu obligacijski – denarni zahtevek.

Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo. Za nadaljnje postopanje je potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke zoper sklep (točka I., II., III., X. izreka) se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbama obeh strank zoper sodbo (točke IV. do IX. izreka) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo nasprotne tožbe (sklep pod točko I).

2. Zaradi delnih umikov tožbe in nasprotne tožbe je v točkah II. in III. izreka ustavilo postopek za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata dve stanovanji (na naslovu X – zaradi delnega umika tožbe; stanovanje na naslovu Y – zaradi delnega umika nasprotne tožbe), kupnina za nepremičnine v k. o. Z. v znesku 10.432,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 1998 naprej in plovilo Boat ..., ter za plačilo sorazmernega deleža (v višini ugotovljenega deleža na skupnem premoženju) od zneska 85.527,21 EUR – vse zaradi delnega umika nasprotne tožbe.

3. V točki IV. in V. je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata dve stanovanji na naslovu A. (trisobno stanovanje v III. nadstropju in dvosobno stanovanje v I. nadstropju) ter dva kredita (kredit banke X po pogodbi o kreditu z dne 29. 9. 2008 v višini 150.000,00 EUR ter kredit banke Y po pogodbi o dolgoročnem kreditu z dne 30. 11. 2007 v višini 210.000,00 EUR).

4. V točki VI. izreka je ugotovilo deleža pravdnih strank na skupnem premoženju, in sicer tako, da znaša za tožnika do 3/10, delež toženke pa do 7/10. 5. Nasprotni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta obravnavani stanovanji posebno premoženje tožene stranke je zavrnilo v točki VII. izreka.

6. V točki VIII. izreka je v presežku zavrnilo tožbeni in nasprotni tožbeni zahtevek.

7. O pravdnih stroških je odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožniku 138,16 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (točka IX. izreka).

8. Zahtevek tožene stranke za povrnitev separatnih stroškov je v točki X. zavrnilo.

9. Pritožbo vlagata obe pravdni stranki. Obe uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.(1) Tožeča stranka in tožena stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju jo bo pritožbeno sodišče imenovalo: tožeča stranka ali tožnik) se zavzema za razveljavitev sodbe v izpodbijanih delih. Tožena in tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju: tožena stranka ali toženka) predlaga spremembo z ugoditvijo primarnemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku ali vsaj razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

10. Tožeča stranka kot dejansko in posledično pravno zmotno graja odločitev o obsegu skupnega premoženja. Vanj ne more več soditi stanovanje v I. nadstropju na A., ker je zdaj pri njej vknjižena lastninska pravica na banko X. V skupno premoženje tudi ne sodita dva kredita, ki sta ju pravdni stranki najeli v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti. Negativnega skupnega premoženja ni mogoče deliti. Izrek o kreditih je nejasen. Ni razvidno, koliko je že odplačano (skupno in po toženi stranki). Le razlika bi lahko štela kot skupno premoženje. Ugotovitvena sodba o kreditih je brez pravnih učinkov. Pravdni stranki ne bosta mogli razdeliti preostanka kreditov v postopku delitve skupnega premoženja. Dejstva, da kredit spada v skupno premoženje, ni mogoče ugotoviti z ugotovitveno sodbo. Ta ni mogoča, če je možen dajatveni zahtevek. Določilo drugega odstavka 56. člena ZZZDR(2) je irelevantno. Stanovanje je bilo očitno prodano na javni dražbi za poplačilo kredita iz 1. alineje točke V. izreka sodbe. Kredit je torej ugasnil in ne more več spadati v skupno premoženje pravdnih strank. V sodbi ni razlogov, zakaj je sodišče toženki priznalo večji delež na skupnem premoženju kot tožniku. Zaradi preprečitve nastopa pravnomočnosti izpodbija tudi odločitev o stroških.

11. Tožena stranka v pritožbi navaja, da izpodbija odločbo sodišča prve stopnje v celoti. Očita mu, da ni podrobneje obrazložilo točke VIII. izreka (kaj je zavrnilo). Uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 386. člena ZFPPIPP(3) (zaradi nepravilnega zastopanja tožeče stranke – konflikt interesov, ker je isti odvetnik B. zastopal tako tožečo stranko kot stečajno upraviteljico), absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (izrek nasprotuje razlogom sodbe glede obsega skupnega premoženja, nejasna obrazložitev v točki 25 sodbe, sodba se nanaša na med postopkom odsvojeno nepremičnino, nasprotujoči si razlogi o tem, čigava sredstva so bila vložena v obnovo stanovanja v III. nadstropju), absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (neobrazloženo zavrnjen dokaz z zaslišanjem prič za dokazovanje dejstva tožnikove porabe denarja za lastne potrebe) ter kršitev razpravnega načela (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP) pri odločanju o tožnikovih prihodkih mimo trditvene podlage tožeče stranke. Kot dejansko in pravno zmotno graja ugotovitev o višini deležev pravdnih strank na skupnem premoženju (30 % proti 70 %). Vztraja, da sta obe stanovanji toženkino posebno premoženje. Dokazala je svojo stanovanjsko pravico, tožnikovo brezposelnost ter da so bili njegovi prispevki neznatni. Tožniku lahko pripada kvečjemu delež do 1/10. 12. Pravdni stranki na vročeni pritožbi nista odgovorili.

13. Pritožba tožene stranke zoper sklepe (točke I., II., III. in X. izreka) ni utemeljena.

14. Pritožbi obeh pravdnih strank zoper sodbo (točka IV. do točka IX. izreka) sta utemeljeni.

O pritožbi tožene stranke zoper sklepe:

15. Tožena stranka navaja, da odločbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Pritožbe zoper sklep o dovolitvi spremembe nasprotne tožbe (točka I.), zoper sklep o ustavitvi postopka za stanovanje na X v Ljubljani (točka II.) in zoper sklep o separatnih stroških (točka X. izreka) ne obrazloži. Pri uradnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vsi navedeni sklepi materialnopravno pravilni in niso obremenjeni s tistimi absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato jih je potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Tožena stranka nadalje uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da izrek o ustavitvi postopka zaradi delnega umika nasprotne tožbe (točka III. izreka) nasprotuje razlogom sodbe o obsegu skupnega premoženja (točka 25 obrazložitve). Sklep o ustavitvi postopka je pravilno oprt na 188. člen ZPP in z dovolj jasnimi razlogi pojasnjen v točki 9 sodbe, čemur pritožnica niti ne nasprotuje. V povezavi z razlogi sodbe o skupnem premoženju je dovolj jasen in razumljiv, da je odločbo mogoče vsebinsko preizkusiti. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče pri odločanju o skupnem premoženju pravdnih strank pravilno izhajalo iz načela enotnosti skupnega premoženja, ki zahteva celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema oz. izvenzakonskima partnerjema v celotnem obdobju, pomembnem za nastanek skupnega premoženja – od pričetka izvenzakonske skupnosti do njenega prenehanja (drugi odstavek 51. člena in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR). V izreku pa je o obsegu skupnega premoženja odločilo v mejah postavljenih zahtevkov. Očitane procesne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v tem delu ni. Pritožbo tožene stranke zoper sklep pod točko III. je bilo treba kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbah obeh strank zoper sodbo:

17. Uvodoma je treba odgovoriti na pritožbeni očitek tožene stranke o absolutni bistven kršitvi pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitvi 386. člena ZFPPIPP, ki naj bi bil v postopku kršen zaradi nepravilnega zastopanja tožeče stranke.

18. Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni ves čas postopka. Nanju pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Z začetkom postopka osebnega stečaja, ki je v obravnavanem primeru nastopil med pravdo, je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena (386. člen ZFPPIPP). Pravdno sposoben je v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso (to pa je tudi premoženje, ki tožniku pripada na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR v zvezi z 12. členom istega zakona – skupno premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti) ga lahko zastopa le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Po določbah 245. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka med drugim prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev (101. člen ZPP). Upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje vseh njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo, za nadaljnje postopanje je potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja.

19. V obravnavanem primeru je bilo s strani stečajne upraviteljice podano novo pooblastilo odvetniku (red. št. 28 spisa) po tem, ko je stečajna upraviteljica po začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom prevzela obravnavani postopek (red. št. 15 spisa). Sodišče je zato postopek nadaljevalo s pravilno zastopanim tožnikom in očitanih procesnih kršitev ni. S tožnikove strani predhodno podano pooblastilo istemu odvetniku (red. št. 11 spisa), na katerega opozarja pritožba, v tej pravdi ni upoštevno zaradi tožnikove omejene poslovne in procesne sposobnosti. Oseba, ki nima poslovne in s tem procesne sposobnosti, namreč ne more dati veljavnega pooblastila odvetniku za zastopanje v pravdi.

20. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank, ustvarjeno v času njune izvenzakonske skupnosti, spadata dve stanovanji in dva kredita, da je delež tožnika na celotnem skupnem premoženju do 3/10 in delež toženke do 7/10. Tožbeni zahtevek toženke, da sta obe stanovanji njeno posebno premoženje in zahtevka pravdnih strank za ugotovitev višjega njunega deleža na skupnem premoženju (tožnika do ene polovice in toženke do 9/10) je zavrnilo.

21. Obe pravdni stranki opozarjata in s k pritožbama priloženimi izpiski in zemljiške knjige dokazujeta, da je bilo eno od obravnavanih stanovanj prodano na javni dražbi zaradi poplačila dolgov v teku trajanja te pravde. Po njunih navedbah je lastnik stanovanja zdaj banka X. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka na to dejstvo opozorila že na glavni obravnavi 13. 5. 2015. Vendar se sodišče v sodbi do teh navedb tožene stranke ni opredelilo niti ni ugotovilo okoliščin v zvezi z odtujitvijo stanovanja. Pritožbi tožeče stranke je zato treba pritrditi, da je ostalo dejansko stanje o obsegu skupnega premoženja nepravilno ugotovljeno. Nakazuje se, da je napačna tudi sprejeta odločitev o obsegu skupnega premoženja in višini deležev pravdnih strank na njem. Ker je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (ne vsebuje razlogov o pravno odločilnih dejstvih), in ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je bilo treba pritožbama ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP in 355. člen ZPP).

22. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče podrobneje raziskati dejansko stanje o zatrjevani odtujitvi enega od stanovanj. Če je bilo prodano že pred izdajo izpodbijane sodbe v izvršilnem postopku, je kupec na stvari pridobil lastninsko pravico na originarni način (96. člen ZIZ(4) v zvezi z 42. členom SPZ(5)). Lastninska pravica pravdnih strank na stvari je s tem prenehala (101. člen SPZ). Če del skupnega premoženja ni več v lasti bivših izvenzakonskih partnerjev, so izključene njune stvarno pravne pravice na njem in njuni stvarnopravni zahtevki glede tega premoženja.(6) Prizadeti partner lahko uveljavlja kvečjemu obligacijski – denarni zahtevek,(7) ki pa ga tožeča stranka v obravnavanem primeru (še) ni postavila. Ob ponovnem odločanju o obravnavani zadevi naj bo sodišče torej pozorno na navedena materialnopravna izhodišča pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja, pa tudi višine deležev na njem, ko bo moralo ugotoviti, za poplačilo katerih oz. čigavih dolgov je bilo prodano v pritožbah izpostavljeno stanovanje.

23. V nadaljnjem postopku naj torej sodišče pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje o vseh pravno odločilnih dejstvih in nato o zadevi ponovno odloči. Ponovno se bo moralo opredeliti in v sodbi razložiti pravno relevantne okoliščine glede nastajanja in obsega skupnega premoženja, prispevkov obeh strank k njegovemu nastanku in ugotoviti deleže obeh na njem. Čeprav se zaradi razveljavitve pritožbenemu sodišču ne bi bilo treba opredeljevati do ostalih pritožbenih navedb obeh strank, vseeno dodaja, da za zdaj nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala svojega posebnega premoženja na obravnavanih stanovanjih, o tem, da sta obravnavana kredita skupni dolg pravdnih strank (58. člen ZZZDR), da je toženkin delež na skupnem premoženju večji kot tožnikov in da ima toženka pravni interes za ugotovitveno sodbo v zvezi z obravnavanima kreditoma. Ugotovitev o obstoju dolgov iz naslova skupnega premoženja (drugi odstavek 56. člena ZZZDR) ji namreč odpira možnost uveljavljanja svoje regresne terjatve zoper tožnika v postopku osebnega stečaja (tretji odstavek 56. člena ZZZDR v zvezi z drugim odstavkom 296. člena ZFPPIPP). Pritožbeno naziranje tožeče stranke o dajatvenem zahtevku iz tega naslova je spričo postopka osebnega stečaja nad tožnikom zgrešeno.

24. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka (točka IX. izreka).

25. Sodišče prve stopnje bo ob ponovnem odločanju upoštevalo tudi stroške tega pritožbenega postopka, ki jih je priglasila tožena stranka. Odločanje o pritožbenih stroških je pridržano za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami.

Op. št. (4): Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami.

Op. št. (5): Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami.

Op. št. (6): Primerjaj VSRS II Ips 2/2015 z dne 23. 4. 2015, II Ips 353/1998 z dne 17. 6. 1999, II Ips 262/10 z dne 14. 4. 2011 in druge.

Op. št. (7): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 2/2015 z dne 23. 4. 2015, II Ips 19/2016 z dne 18. 2. 2016, II Ips 876/2006 z dne 11. 12. 2008, II Ips 108/2001 z dne 4. 10. 2001.